|
Ta teden je obrnil zgodbo, ki se je še pred mesecem zdela skoraj samoumevna. Pričakovanje, da se ameriška inflacija postopoma približuje cilju in da bo Fed v drugi polovici leta začel zniževati obrestne mere, je trčilo ob neugoden niz podatkov. Najprej je aprilski CPI pokazal 3,8-odstotno letno rast, nato pa je sledil še izrazito vroč PPI: 1,4 % mesečne in 6,0 % letne rasti, najvišje po koncu leta 2022.
Težko je govoriti zgolj o energetskem šoku. Res je, da so veleprodajne cene bencina poskočile za več kot 15 %, povezava z napetostmi okoli Hormuške ožine pa je očitna. Toda precej pomembnejši signal prihaja iz jedrnega dela podatkov. Jedrni PPI, brez hrane, energije in trgovinskih storitev, je porasel za 0,6% m/m oziroma 4,4% letno. Storitveni sektor je prispeval skoraj 60% celotnega mesečnega porasta, kar predstavlja največji premik cen storitev v zadnjih štirih letih. Inflacijski pritisk se torej širi iz energetike v širšo strukturo vhodnih stroškov podjetij in to precej hitreje, kot bi lahko pojasnili zgolj z višjo ceno nafte.
Posledice za tržna pričakovanja so bile neposredne. Še na začetku tedna je trg obrestnih izvedenih instrumentov nakazoval možnost dveh znižanj obrestnih mer do konca leta. Po objavi PPI se je ta scenarij skoraj povsem umaknil, v cenah pa se je znova začela pojavljati tudi možnost dodatnega zaostrovanja politike Fed. To je pomemben premik za portfelje, ki so bili pozicionirani na predpostavki postopnega padanja donosnosti.
V ozadju se dodatno prepleta politična dimenzija. Mandat Jeromea Powella se izteka danes, pričakovani naslednik Kevin Warsh pa velja za bolj naklonjenega nižjim obrestnim meram in precej bolj odprtega za politične pritiske Bele hiše. Trgi tako vstopajo v obdobje, ko makroekonomski podatki pritiskajo v eno smer, potencialno novo vodstvo centralne banke pa v drugo. Prav ta razkorak bo v prihodnjih mesecih ključen za kredibilnost Fed, posledično pa tudi za gibanje dolarja in dolgoročnih donosnosti ameriških obveznic. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je sredi tedna kratkotrajno presegla 4,49%, torej območje tik pod psihološko pomembno mejo 4,5%.
Najbolj zavajajoča je bila aprilska maloprodaja. Na prvi pogled je delovala močno, saj je osnovna maloprodaja v zadnjih treh mesecih rasla najhitreje po sredini leta 2022. A za tem stojita predvsem dva začasna dejavnika: višja davčna vračila in zelo toplo vreme v marcu, ki je del potrošnje potegnilo naprej.
Oba učinka se zdaj iztekata. Davčna vračila se maja zmanjšujejo, vremenski vpliv pa se normalizira. Hkrati realni dohodki padajo, potrošniško zaupanje ostaja nizko, kartična potrošnja izgublja zagon, stopnja varčevanja pa je že pod dolgoročnim povprečjem. Zato bo v drugi polovici drugega četrtletja verjetno več pritiska na diskrecijsko potrošnjo, ravno v času, ko bodo Fed in trgi presojali nove podatke o inflaciji.
Empirična slika ostaja razcepljena. Inflacijski podatki Fed potiskajo v smer višjih obrestnih mer oziroma daljšega vztrajanja pri restriktivni politiki, medtem ko slabši sentiment in pričakovano ohlajanje potrošnje nakazujeta, da se gospodarska aktivnost lahko začne hitreje umirjati. To navzkrižje med inflacijskim pritiskom in šibkejšo potrošnjo bo ključno v naslednjih dveh do treh mesecih, ravno v času menjave na vrhu ameriške centralne banke.
Za evropske vlagatelje sta sporočili dve. Prvič, tudi ECB se lahko z nekajmesečnim zamikom znajde v podobni dilemi, saj višje cene energije pritiskajo tudi na evropsko inflacijo. Drugič, evropski trgi izgubljajo pomembno oporo zadnjih mesecev: pričakovanje, da bo Fed z nižjimi obrestnimi merami podpiral globalno likvidnost.
To je pomembno predvsem za dividendne delnice in banke v regiji CSEE. Če obrestne mere ostanejo višje dlje časa, se pričakovanja glede nižjih neto obrestnih marž in cenejšega financiranja prevzemov spremenijo. Za slovenski trg pa to pomeni relativno prednost za podjetja z neto denarno pozicijo, stabilnimi maržami in manjšo občutljivostjo na višje stroške kapitala.
Krka kot kakovosten steber slovenskega trga
Krka je z rezultati za prvo četrtletje 2026 ponovno pokazala, zakaj velja za eno najbolj kakovostnih podjetij na slovenskem trgu. Prihodki so zrasli za 8 %, dobiček iz poslovanja pa še precej hitreje, kar pomeni, da podjetje ne raste le po obsegu, ampak posluje tudi vedno učinkoviteje.
Pomembno je predvsem, da rast ni odvisna le od enega trga. Krka je povečala prodajo v večini regij, od Vzhodne in Jugovzhodne Evrope do čezmorskih trgov. To kaže, da ima stabilen in dobro razpršen poslovni model.
Veliko pozornosti še naprej ostaja usmerjene v Rusijo, kjer je prodaja zrasla za 28 %. A pomembno je, da Krka tam večino izdelkov že proizvaja lokalno, zato je manj občutljiva na motnje v dobavnih verigah ali politična tveganja kot marsikateri konkurent.
Dodatno zaupanje daje tudi načrt podjetja glede odkupa lastnih delnic. Uprava s tem sporoča, da verjame v dolgoročno vrednost podjetja in meni, da je delnica še vedno privlačna.
Na prvi pogled sicer zmoti podatek, da je čisti dobiček padel za 21%, vendar je razlog predvsem računovodski. Lani je Krka imela enkraten pozitiven učinek zaradi gibanja rublja, zato primerjava ni povsem realna. Če ta učinek izločimo, osnovni dobiček letos dejansko raste.
Krka danes združuje več stvari, ki jih vlagatelji v negotovem okolju zelo cenijo: stabilno rast, veliko denarja na računu, redno dividendo in ničelno zadolženost. Prav zato podjetje ostaja eden ključnih stebrov slovenskega kapitalskega trga.V tem kontekstu preboj indeksa SBITOP nad 3.000 točk vse manj deluje kot anomalija in vse bolj kot logična posledica relativne privlačnosti slovenskega trga v okolju višje globalne negotovosti.
|