• Predsednik Donald Trump dal EU rok do 4.julija za izvedbo trgovinskega sporazuma. Ameriški predsednik je v četrtek zvečer na Truth Social po pogovoru z Ursulo von der Leyen sporočil, da ima EU čas do ameriškega državnega praznika za ratifikacijo lanskega Turnberry sporazuma, sicer bodo carine "skočile na precej višje ravni". Sporočilo je dejansko podaljšanje prejšnjega roka, Trump je v začetku maja že grozil s 25-odstotno carino na evropska vozila s tem tednom. Trgi to berejo kot pogajalsko taktiko, ne eskalacijo, saj je von der Leyen izrazila zaupanje, da bo zakonodaja sprejeta pravočasno. Trenutno velja 15-odstotna carina na večino evropskega izvoza v ZDA, ključne sektorje predstavljajo vozila, kemijska in farmacevtska industrija.

• NLB potrjuje močne temelje. Krediti so v prvem četrtletju zrasli za 14 odstotkov medletno, banka raste skoraj dvakrat hitreje od evroobmočja ob hkratnem ohranjanju izjemne kakovosti portfelja (NPL 2,0 odstotka, stroški tveganja le 26 bazičnih točk). Čisti obrestni prihodki so kljub nižjim obrestnim meram zrasli za 3 odstotke, redno poslovanje za 5 odstotkov. Letošnja dividenda 12,86 evra na delnico (donos 5,7 odstotka), v 2026 in 2027 pričakujemo rast proti 15 oziroma 17 evrom. Moody's je spomladi oceno dvignil na A2.

• Krka (14. maj) — pred objavo Q1. Po rekordnem 2025 bo ključno vprašanje, ali Krka ohranja visoko rast prihodkov na ključnih trgih, ter kako se bo gibala marža ob krepitvi evra. Pričakujemo stabilno donosnost in potrditev letnih napovedi vodstva.

• Ostali domači izdajatelji v tednu objav: Telekom Slovenije (14. maj), Petrol in Sava Re (15. maj), Triglav (20. maj) in Luka Koper (21. maj). V sredo, 14. maja, sledi tudi sestanek ECB  trgi pričakujejo nadaljnji rez obrestnih mer za 25 bazičnih točk.

• Zgodba umetne inteligence vstopa v novo fazo: trg loči zmagovalce od obljub. Vlagatelji ne sprašujejo več, koliko podjetja vlagajo v čipe in podatkovne centre, temveč ali se ta vlaganja že odražajo v prihodkih in maržah. Alphabet je po objavi rezultatov pridobil okoli 11 odstotkov, Meta pa izgubila skoraj 9. Cikel se vse bolj financira z dolgom  Alphabet je izdal skoraj 17 milijard dolarjev novih obveznic, Meta pa je morala investitorjem ponuditi višje premije kot prej. Sporočilo: v okolju dražjega kapitala bo zmagal tisti, ki bo znal milijardne vložke pretvoriti v merljiv donos, kdor bo ostal pri obljubah prihodnje rasti, pa bo pod vse večjim pritiskom, tako pri ceni delnice kot pri ceni dolga.

• Nemško orožarsko podjetje Rheinmetall še naprej beleži rast poslovanja zaradi krepitve izdatkov evropskih držav za obrambo. V prvem letošnjem četrtletju je ustvarilo 224 milijonov evrov dobička iz poslovanja oz. 17 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Prodaja se je povečala za osem odstotkov na 1,94 milijarde evrov.

• Bančna skupina Unicredit, ki je navzoča tudi v Sloveniji, bo del svoje ruske hčerinske družbe AO Bank prodala zasebnemu vlagatelju s sedežem v Združenih arabskih emiratih. V banki pričakujejo, da bodo ob pridobitvi ustreznih dovoljenj posel dokončno sklenili v prvi polovici prihodnjega leta, poročajo tuje tiskovne agencije.

• Gospodarske družbe v Sloveniji so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov več kot predlani. Prihodki so bili s 148,50 milijarde evrov nominalno višji za štiri odstotke, realno pa za enega. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za štiri oz. dva odstotka.
   

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Tencent, Cisco, Applied Materials, Alibaba, Siemens, Softbank, Allianz, Deutsche Telekom, Mitsubishi.
• Makroekonomski kazalci: Evropa - BDP, ZDA - maloprodaja in indeks cen.

Vir: Bloomberg  

Kapitalski izdatki za umetno inteligenco se iz zgodbe o rasti vse bolj selijo v zgodbo o donosnosti, bilanci stanja in obvezniškem trgu. ROI oziroma donos tako ni več zgolj vprašanje rasti delnice, temveč tudi vprašanje cene financiranja.

Zgodba umetne inteligence prehaja iz faze »kdo največ vlaga« v fazo »kdo zna ta vlaganja pretvoriti v donos«. Vlagateljev ne zanima več le, koliko milijard podjetja namenjajo za čipe, podatkovne centre, modele in energetsko infrastrukturo, temveč predvsem, ali se ti vložki že vračajo skozi višje prihodke, boljše marže in prosti denarni tok. Umetna inteligenca ni več zgolj zgodba o prihodnosti, ampak vse bolj test sedanje donosnosti kapitala. To se je lepo pokazalo pri Alphabetu in Meti.

Pri Alphabetu je trg zgodbo umetne inteligence sprejel precej pozitivno, ker se vlaganja že kažejo v konkretnih poslovnih rezultatih. Google Cloud raste, backlog naročil se krepi, rast iskalnika pa ostaja robustna. Dodatno podporo tej zgodbi daje tudi poročanje, da naj bi Anthropic v okviru dogovora z Google Cloud v petih letih porabil okoli 200 milijard dolarjev za oblačne storitve in Googlove čipe. Če se takšna naročila materializirajo, to pomeni, da se Alphabetova vlaganja v podatkovne centre in infrastrukturo umetne inteligence že pretvarjajo v konkreten prihodkovni tok.

Pri Meti je bila zgodba drugačna. Rezultati sami po sebi niso bili slabi, nasprotno, prihodki in dobiček so močno zrasli. A trg se je bolj kot na tekoče številke osredotočil na višjo napoved kapitalskih izdatkov. Meta bo namreč še agresivneje vlagala v podatkovne centre, čipe in infrastrukturo umetne inteligence, kar odpira vprašanje, kako hitro se bodo ta ogromna vlaganja dejansko povrnila.

To razliko je jasno pokazala tudi reakcija delnic. V dneh po objavi rezultatov je Alphabet pridobil približno 11 odstotkov, medtem ko je Meta izgubila skoraj 9 odstotkov. Trg je tako ločil med podjetjem, kjer so vlaganja v umetno inteligenco že podprta z vidno rastjo prihodkov, naročil in oblačnega poslovanja, ter podjetjem, kjer visoki kapitalski izdatki za zdaj odpirajo več vprašanj kot odgovorov glede prihodnje donosnosti.

Pomembno pa je še nekaj: ta investicijski cikel se vse bolj financira tudi z dolgom.

Alphabet je po poročanju Bloomberga izdal skoraj 17 milijard dolarjev novih obveznic, med drugim največjo izdajo v evrih doslej in prvo izdajo v kanadskih dolarjih. S tem umetna inteligenca ni več zgolj zgodba delniškega trga, ampak vse bolj tudi zgodba obvezniškega trga. Vlagatelji v obveznice Alphabetu za zdaj očitno verjamejo, ker vidijo povezavo med investicijami, prihodnjimi prihodki in obstoječim poslovnim modelom.

Pri Meti je signal nekoliko drugačen. Pri njeni nedavni izdaji obveznic so vlagatelji zahtevali višje premije za tveganje kot pri prejšnji izdaji. Trg velikih vlaganj v umetno inteligenco sicer ne zavrača, vendar pri podjetjih, kjer je pot do donosa manj jasna, zahteva višjo kompenzacijo. Ko ROI ni dovolj oprijemljiv, se to ne pokaže samo pri ceni delnice, ampak tudi pri ceni dolga.

To je bistvena sprememba. Dokler so tehnološka podjetja velike investicije financirala predvsem iz tekočega denarnega toka, je bil pritisk trga drugačen. Ko pa se za financiranje podatkovnih centrov, čipov in energetske infrastrukture vse bolj uporablja dolg, postane donosnost naložb neposredno povezana s ceno kapitala. Obvezniški vlagatelji ne kupujejo zgolj tehnološke vizije, ampak zahtevajo stabilne denarne tokove, visoko kreditno kakovost in jasno sposobnost servisiranja dolga.

Pomembno je tudi makroekonomsko ozadje. Če se zaradi dražje energije, višje inflacije ali večje geopolitične negotovosti zviša cena kapitala, postane dokazovanje donosnosti velikih investicij še pomembnejše. Milijardni vložki v umetno inteligenco so bili v okolju poceni kapitala precej lažje prebavljivi. V okolju višjih obrestnih mer, energetskih tveganj in dražjega financiranja pa mora biti pot do prihodkov, marž in prostega denarnega toka precej bolj jasna.

Naslednja faza zgodbe umetne inteligence bo zato precej bolj selektivna. Podjetja bodo morala vlagateljem pokazati, da umetna inteligenca ni le velik investicijski projekt, ampak vir merljivega donosa. Kdor bo znal milijardne vložke pretvoriti v prihodke, marže in prosti denarni tok, bo nagrajen. Kdor bo ostal predvsem pri obljubi prihodnje rasti, pa bo pod precej večjim pritiskom trga.