• Nasdaq je v tem tednu pridobil (+4,8%, merjeno v evrih) predvsem zaradi vrnitve apetita po tveganju, umirjanja geopolitičnih skrbi in novega zagona optimizma v tehnologiji ter umetni inteligenci. Trge so podprla pričakovanja o umirjanju napetosti na Bližnjem vzhodu, medtem ko se vlagatelji po prejšnjem popravku znova vračajo v tehnološki sektor. Prav tam trg tudi tokrat vidi največ možnosti za nadpovprečno rast dobičkov, dodatno pa so sentiment okrepila še boljša poročila nekaterih večjih podjetij in TSMC, kar je pomagalo tako proizvajalcem čipov kot širšemu Nasdaqu.
• Nadzorni svet Petrola je v četrtek preučil zahtevo Slovenskega državne holdinga (SDH) in države za sklic skupščine, na kateri bi delničarji odločali o predlogih za izvedbo niza posebnih revizij poslovanja družbe. Na podlagi več pravnih vidikov je vse predlagane točke zavrnil in jih ne bo uvrstil na dnevni red skupščine.
• Luka Koper bo delničarjem namenila več dobička za leto 2025. Uprava predlaga 2,3 evra bruto dividende na delnico pri revidiranem čistem dobičku skupine 81,5 milijona evrov. Skupina je lani ustvarila 380,3 milijona evrov prihodkov, kar je 15% več kot prej.
• Uprava in nadzorni svet Telekoma Slovenije predlagata, da se na skupščini 18. junija za izplačilo dividend nameni skoraj 29,9 milijona evrov od skupno nekaj več kot 53,5 milijona evrov bilančnega dobička. To predstavlja dividendo v višini 4,60 evra bruto na delnico, kar je za 0,60 evra več kot lani.
• Matična družba Googla, Alphabet, bi lahko imela pomembno korist od svoje zgodnje naložbe v SpaceX. Po nedavno razkritih podatkih naj bi imel Google konec leta 2025 približno 6,11 % delež v podjetju. Če bi SpaceX res izvedel IPO pri vrednotenju okoli 2 bilijona dolarjev, bi bil tak delež vreden približno 122 milijard dolarjev. Pri tem pa ostaja ključno, da morebitno IPO-vrednotenje še ni potrjeno in za zdaj temelji na medijskih poročilih.
• Gospodarska rast na Kitajskem je v prvem četrtletju 2026 presegla pričakovanja, saj se je BDP povečal za 5,0 % na letni ravni, ob podpori močne industrijske aktivnosti in izvoza. Pri tem je industrijska proizvodnja v prvem četrtletju zrasla za 6,1%, medtem ko se je rast maloprodaje v marcu upočasnila na 1,7% oziroma na 2,4 % v celotnem četrtletju, kar kaže na še vedno šibkejše domače povpraševanje. Kljub solidnim številkam ostajajo tveganja, saj se gospodarstvo sooča z negotovim zunanjim okoljem in padcem naložb v nepremičnine, ki so se v prvem četrtletju znižale za 11,2%.
   

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Tesla, Intel, Philip Morris, American Express, British Petrol, Procter, Gamble, UnitedHealth.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – PMI indeksi, ZDA - maloprodaja, PMI indeksi.

Vir: Bloomberg  

Ameriška sezona objav rezultatov za zdaj kaže precej več moči, kot je trenutno vidimo v Evropi. Doslej objavljeni rezultati podjetij z indeksa S&P 500 za prvi kvartal kažejo, da dobički rastejo hitreje od prihodkov. Poročal je še razmeroma majhen del podjetij, a slika je kljub temu dovolj jasna, rast prihodkov je solidna, rast dobičkov pa še občutno močnejša. To pomeni, da podjetja ne ustvarjajo le več prodaje, ampak tudi boljšo dobičkonosnost.

Pomemben del te moči prihaja iz bank in tehnologije. Prvi val objav največjih ameriških bank je bil večinoma izjemno spodbuden, kar potrjuje vtis, da pomemben del ameriškega gospodarstva ostaja v dobri formi. Še izrazitejša pa je slika v tehnologiji, kjer optimizem še naprej poganja predvsem umetna inteligenca. Prav tehnološki sektor trenutno najbolj izstopa, medtem ko finančni sektor in industrija prav tako kažeta solidno rast. Na drugi strani so nekateri potrošni sektorji in deloma zdravstvo precej bolj zadržani, zato sezona rezultatov ni enakomerno močna po celotnem trgu.

Amerika trenutno svojo moč še vedno potrjuje tam, kjer je to za vlagatelje najpomembnejše, torej v podjetjih, rezultatih in dobičkih. Največji del trga za zdaj kaže, da zna tudi v bolj negotovem okolju ohranjati rast in dobičkonosnost. Pomembno pa je tudi, da pričakovanja za naprej ostajajo razmeroma dobra. Ne gre le za močan začetek leta, ampak bo rast dobičkov v ZDA ostala solidna tudi v nadaljevanju leta.

V Evropi je slika precej bolj zadržana. Medtem ko ameriška podjetja rastejo, se širijo in utrjujejo svoj položaj, Evropa vse bolj priznava, da zaostaja pri konkurenčnosti. Trg je razdrobljen, velikih evropskih podjetij, ki bi lahko resneje tekmovala z ameriškimi in kitajskimi velikani, pa je premalo. Ob tem Evropa nima malo moči, ima pa premalo izkoriščenih prednosti. Evro je še vedno ena najpomembnejših svetovnih valut, vendar ga Evropa v širšem finančnem in kapitalskem smislu še vedno ne uporablja dovolj samozavestno in učinkovito. Prav zato poskuša Bruselj evropski konkurenčni zaostanek reševati na dveh frontah: z bolj odprtim pogledom na konsolidacijo podjetij in z unijo kapitala, ki naj bi več evropskih prihrankov preusmerila v rast, inovacije in večja podjetja.

To je pravzaprav bistvo današnje razlike med obema stranema Atlantika. V ZDA konkurenčnost trenutno potrjujejo podjetja sama, s svojimi rezultati in dobički. V Evropi pa se vse bolj krepi občutek, da brez več kapitala, več povezovanja, večjih podjetij in bolj samozavestne uporabe lastne valute takšnega pospeška ne bo mogoče doseči. Amerika svojo moč za zdaj kaže v praksi, Evropa pa še vedno išče način, kako bi jo bolje unovčila.