• Denar ima danes jasno ceno (2–3%), zato depozit kot parkirišče brez donosa pomeni izgubljeno priložnost, medtem ko kratkoročne državne menice (domače, francoske, nemške ipd.) omogočajo približno 2,5–3% letnega donosa ob ohranjeni likvidnosti in fleksibilnosti, saj vlagatelj z zapadlostmi sproti reinvestira in aktivno izkorišča aktualne tržne obrestne mere.
• Na trgovalne račune vlagateljev so vpisane obveznice za državljane tretje izdaje, ki jih je Slovenija izdala v skupni vrednosti 225 milijonov evrov. V torek se bo z njimi začelo trgovati na Ljubljanski borzi in od tedaj bodo prosto prenosljive ter jih bo lahko kupil kdorkoli, tudi pravne osebe.
• Vlada je sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag na področju energetske varnosti in zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami. V njih je med drugim oblikovanje seznama strateško pomembnega blaga in storitev, možnost znižanja DDV na osnovna živila in uvedba diferencirane cene goriv.
• V državni proračun se je v prvih treh mesecih letos steklo 3,5 milijarde evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za precej več, torej za 12,9 odstotka na 4,2 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 701 milijon evrov, kar je več kot v enakem obdobju lani, opozarja fiskalni svet.
• Globalni trgi pod pritiskom: zaostrovanje retorike predsednika Donalda Trumpa glede Irana krepi strah pred dolgotrajno vojno, energetskim šokom in višjo inflacijo, kar dviguje donosnosti obveznic in pritiska na delnice (zlasti tehnološki sektor).
• Blue Owl Capital padel za 7% zaradi zahtev po izplačilih (41%) v private credit skladih, kar razkriva pritisk na likvidnost in širše zaostrovanje finančnih pogojev, torej v takem okolju postaja ključno aktivno upravljanje denarja, kjer kratkoročne državne menice (domače, francoske, nemške ipd.) omogočajo zajem realne cene denarja ob ohranjeni fleksibilnosti in nadzoru nad tveganj.
   

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Fast Retailing, Delta, Aeon.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – maloprodaja, ZDA – PMI indeksi, CPE indeks, BDP.

Vir: Bloomberg  

Denar nikoli ni brez cene. Vprašanje je le, ali jo vlagatelj pobere ali prepusti trgu.

Dolga leta so donos nosile predvsem delnice. Okolje nizkih obrestnih mer je pomenilo, da varne naložbe praktično niso prinašale donosa, zato je kapital iskal donos v tveganju in potiskal tečaje navzgor. Razlika med varnimi in tveganimi naložbami je sicer obstajala, vendar v praksi ni igrala pomembne vloge, ker varna alternativa ni ponujala ničesar. Danes je slika drugačna. Danes obstaja tudi brez tveganja že povsem zadovoljiv donos, zato je razlika med varnim in tveganim ponovno ključna in postaja osnovno merilo vsake investicijske odločitve.
 

Če je bila prej izhodiščna naložba delnica, je danes to državna obveznica ali zakladna menica, torej od tam naprej vlagatelj sploh začne razmišljati o tveganju.

Geopolitična tveganja, vključno z zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu, vplivajo na energente, hrano in povečujejo negotovost na trgih. V takem okolju se ponovno odpira osnovno vprašanje: kako upravljati denar? Ali je nova vroča delnica oziroma nova vroča naložba državna menica Republike Slovenije?

Bančni depozit danes vse bolj izgublja svojo vlogo. Že dolgo ne predstavlja več investicije, temveč predvsem parkirišče za denar. Donosi so nizki, pogosto blizu ničle, kar pomeni, da vlagatelj za likvidnost ne prejme ustreznega nadomestila. Likvidnost brez donosa pa ni nevtralna, predstavlja skrit strošek. Če pogledamo trg, je slika jasna. Kratkoročne obrestne mere v evrskem območju so okoli dveh do treh odstotkov, na podobnih ravneh pa so tudi donosnosti kratkoročnih državnih instrumentov. Denar ima torej jasno določeno ceno, ki je bistveno višja od ničle.

Bančni depoziti tega ne odražajo. Trg plača, depozit ne. V tem kontekstu se ponovno uveljavljajo kratkoročni državni instrumenti, zlasti državne menice, ki jih lahko razumemo kot neke vrste "depozit 2.0". Gre za instrumente, ki po svoji naravi ostajajo konservativni, vendar bistveno bolje odražajo dejanske razmere na trgu.

Državne menice so kratkoročni instrumenti z ročnostjo od enega do dvanajst mesecev, pri katerih je donos vnaprej znan, izdajatelj pa država. Pomembna značilnost je tudi likvidnost, saj jih je mogoče prodati pred zapadlostjo. Njihova ključna prednost pa ni zgolj v višjem donosu, temveč v načinu uporabe. Medtem ko depozit pomeni pasivno čakanje, menice omogočajo aktivno upravljanje.

Namesto enkratne vezave sredstev omogočajo postopno investiranje. Ko menica zapade, se sredstva ponovno investirajo po aktualnih tržnih pogojih. Vsaka zapadlost tako predstavlja novo priložnost. Na ta način vlagatelj ni vezan na eno samo obrestno mero, temveč ves čas izkorišča aktualno ceno denarja. Ne gre za zaklepanje obresti, temveč za njeno sprotno izkoriščanje. V trenutnih razmerah takšen pristop pomeni približno 2,5 do 3 odstotke letnega donosa, ob visoki fleksibilnosti.

Ključna prednost tega pristopa je, da ni več treba izbirati med likvidnostjo in donosom. Pri depozitih je vlagatelj praviloma postavljen pred izbiro med dostopnostjo sredstev in donosom. Pri kratkoročnih državnih instrumentih pa je mogoče oboje združiti. Denar ni zaklenjen in lahko dela in ostane dostopen. To je še posebej pomembno v okolju, kjer obstaja verjetnost postopnega zniževanja obrestnih mer. V takih razmerah je mogoče danes še doseči donos, ki v prihodnje morda ne bo več na voljo.

Ključna sprememba današnjega okolja ni v tem, da bi en razred naložb nadomestil drugega, temveč v tem, da se je razmerje med tveganjem in donosom spremenilo. Če se tveganja na trgih povečujejo, postane stabilen donos na kratek rok bistveno bolj relevanten.

Donos ni izginil le na napačnem mestu ga pogosto iščemo. Zato vprašanje danes ni več, ali sredstva pustiti na računu, temveč kako jih upravljati tako, da odražajo dejansko ceno denarja. Denar naj ne stoji. Denar naj dela.