• Trumpov dogovor "10 dni za 10 ladij" (prehod tankerjev skozi Hormuško ožino v zameno za odlog napadov do 6. aprila) je signal začasne deeskalacije. Ta gesta je takoj znižala premije za tveganje, ublažila inflacijska pričakovanja in povzročila previden obrat k tveganju (risk-on) na globalnih trgih.
• Trenutne cene nafte niso rezultat realnega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, temveč posledica geopolitične blokade Hormuške ožine in agresivnih strateških nakupov velikih igralcev, kot je TotalEnergies. Podjetje je v marcu 2026 izvedlo zgodovinsko obsežne nakupe fizičnih zalog, kar v kombinaciji z zaprtjem ključnih transportnih poti ustvarja umetno visoko ceno. Takšna dinamika odraža predvsem finančne stave na dolgotrajen konflikt; ob morebitni deeskalaciji ali umiku teh velikih kupcev pa trgu grozi oster popravek navzdol, saj temelji svetovnega gospodarstva ne podpirajo tako visokih cenovnih ravni.
• Globalni obvezniški trgi v marcu 2026 izkazujejo sinhroniziran dvig donosnosti, kar potrjuje prehod v obdobje "višje za dlje" (higher for longer). Tržni konsenz o hitrem zniževanju obrestnih mer je izpuhtel, saj novi energijski šok, povzročen z blokado Hormuške ožine, neposredno utrjuje inflacijska pričakovanja. Ta dinamika centralnim bankam (ECB in Fed) odvzema manevrski prostor za sprostitev denarne politike, saj bi predčasno znižanje obresti ob rastočih cenah energentov tvegalo nekontrolirano inflacijsko spiralo.
• Rekordni bonusi na Wall Streetu v višini 49 milijard dolarjev odražajo zelo močno leto 2025, predvsem zaradi rasti trgovanja in M&A aktivnosti.
• Slovenski zavarovalni sektor je lani večinoma izboljšal poslovne rezultate. Zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe skupaj so ustvarile 411,7 milijona evrov dobička pred davki, kar je 12 odstotkov več kot leta 2024.
   

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: FactSet, PVH, RH (Restoration Hardware), Lamb Weston, Cal-Maine Foods, Acuity Brands, Aehr Test Systems, Dave & Buster’s, Beyond Meat in Progress Software.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – inflacija, ZDA – maloprodaja, PM indeksi, podatki iz trga dela.

Vir: Bloomberg  

Individualni naložbeni račun (INR) je eden najpomembnejših premikov na slovenskem kapitalskem trgu v zadnjih letih. Prvič sistemsko spodbuja dolgoročno investiranje, razpršitev in odmik od depozitne miselnosti, ki že desetletja zaznamuje slovenska gospodinjstva.

A kljub temu INR danes rešuje predvsem en problem: kako vlagati. Ne rešuje pa bistveno večjega vprašanja, torej kako ustvariti kapital tam, kjer ga danes ni. Če želimo narediti naslednji korak, moramo razmišljati širše, ne zgolj kot o produktu, ampak kot o orodju za gradnjo premoženja generacij.

Smiselne nadgradnje so razmeroma jasne. Sistem bi lahko postopno zvišal omejitve vplačil, uvedel večjo fleksibilnost pri izstopih ter dodatno okrepil davčne spodbude za dolgoročno varčevanje. To so pomembni koraki, ki bi povečali privlačnost produkta. A nobeden od njih sam po sebi ne spremeni igre. Prava sprememba pride šele, ko v sistem vnesemo začetni kapital – točko, kjer varčevanje ne začne šele z odločitvijo posameznika, ampak postane del sistema že od začetka.

Ideja je preprosta. Država bi vsakemu otroku ob rojstvu namenila 3.000 evrov na INR račun, sredstva pa bi bila avtomatsko investirana v globalni delniški indeks preko nizkocenovnega ETF sklada. Brez špekulacij, brez izbire posameznih delnic. Tak pristop pomeni, da otrok že ob rojstvu postane del svetovnega gospodarstva, torej ne kot opazovalec, ampak kot udeleženec rasti.

Leta 2024 se je v Sloveniji rodilo približno 16.875 otrok, kar pomeni okoli 50 milijonov evrov letno. V kontekstu državnega proračuna gre za razmeroma omejen znesek, še posebej če ga primerjamo z drugimi oblikami porabe brez dolgoročnega učinka. V tem kontekstu tak ukrep ni strošek, temveč preusmeritev dela sredstev v produktivno rabo.

Če začetnih 3.000 evrov ostane investiranih, začne delovati učinek obrestno-obrestnega računa. Ob predpostavki šestodstotnega donosa se znesek v dvajsetih letih približa 10.000 evrom, v tridesetih letih pa preseže 17.000 evrov. Na ravni ene generacije to pomeni približno 160 milijonov evrov kapitala po 30 letih iz enkratnega letnega vložka okoli 50 milijonov evrov. Če starši ob tem dodajo še zmeren mesečni znesek, se kapital na ravni posameznika hitro približa tudi do 50.000 evrom ali več, na ravni generacije pa to pomeni več sto milijonov evrov ustvarjenega premoženja.

Ker posamezniki po podatkih SURS prve otroke pogosto dobijo okoli 30. leta, tak kapital pride ravno ob pravem času, kot podpora pri reševanju stanovanjskega vprašanja, začetku samostojne poti ali ustvarjanju finančne varnosti za naslednjo generacijo.

Izbira globalnega indeksa je ključna, saj omogoča razpršitev čez celotno svetovno gospodarstvo, nizke stroške in stabilno dolgoročno rast brez potrebe po aktivnem upravljanju. Gre za enega redkih primerov, kjer preprostost dejansko povečuje učinkovitost.

Uvedba začetnega kapitala ob rojstvu ima širše posledice. Ustvarja bolj enako izhodišče, spreminja vedenje in spodbuja dolgoročno razmišljanje. Hkrati krepi kapitalski trg, saj se več sredstev preliva v produktivne naložbe namesto da ostajajo na depozitih. V času, ko se javna razprava pogosto vrti okoli kratkoročnih tem, bi bil tak ukrep korak v pravo smer, torej premik proti gradnji dolgoročnega premoženja in stabilnosti družbe.

Če ukrep pogledamo skozi prizmo proračuna, gre za približno 50 milijonov evrov letno. Če pa ga pogledamo skozi prizmo dolgoročnih učinkov, govorimo o generacijah, ki vstopajo v življenje z osnovnim kapitalom. Razlika med stroškom in investicijo je v času  in prav čas je tukaj največji zaveznik.