• Svet Evropske centralne banke po pričakovanjih ni spreminjal obrestnih mer za območje evra. Je pa osrednji organ evrske denarne politike opozoril, da so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu postali obeti precej bolj negotovi, saj se pojavljajo tveganja, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja. Vojna bo imela v bližnji prihodnosti pomemben vpliv na inflacijo prek cen energentov. Na srednji rok pa bodo posledice odvisne od intenzivnosti in trajanja konflikta ter od tega, kako se bodo cene energentov prenesle na inflacijo in gospodarsko dejavnost, so v izjavi po seji zapisali v svetu. ECB je prilagodila tudi svoje napovedi ter predvsem za letos zvišala pričakovano inflacijo in znižala oceno gospodarske rasti. V osrednjem organu evrske denarne politike so prepričani, da so v dobrem položaju, da negotovost prebrodijo.
• Evropski terminski plin je skočil nad 66 €/MWh (najvišje v več kot 3 letih), saj so iranski napadi na energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu povečali tveganje motenj v dobavi in sprožili nov energetski šok.
• Energetski šok (nafta, plin) vrača inflacijski pritisk tudi v Evropo → ECB bo bolj previdna pri nadaljnjem zniževanju obresti.
• Trgi so v defenzivnem načinu: pritisk na delnice in obveznice, kapital se seli v dolar in energente.
• Višja volatilnost odpira priložnosti, vendar postopno vstopanje ostaja ključno.
• Taktika: znižanje izpostavljenosti bolj tveganim segmentom (npr. Nasdaq), več defenzive in selektivno povečanje energije.
   

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Novo Nordisk, Commercial Bank of China, Xiaomi, Dollarama, CNOOC, PetroChina, BYD, CITIC Pacific, Paychex, CSR Corporation, Great Wall Motor, EnBW, Air China, CSPC Pharmaceutical, Gamestop, Sartorius, WH Group, Dino Polska.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – PMI indeksi, ZDA – PMI indeksi.

Vir: Bloomberg  

Če pogledamo zadnjih 10 do 15 let, so se slovenske družbe bistveno spremenile. Danes govorimo o podjetjih, ki imajo močnejše bilance, nižjo zadolženost in precej bolj stabilno poslovanje kot v preteklosti.

Delež dolga se je znižal, še pomembneje pa se je izboljšalo razmerje med dolgom in ustvarjenimi denarnimi tokovi. Pri nekaterih družbah je neto dolg celo negativen, kar pomeni, da imajo več denarja kot dolga. Hkrati so podjetja v zadnjih letih zadrževala lep del dobičkov, kar pomeni več kapitala in več manevrskega prostora. To danes pomeni, da imajo podjetja ob takšnem poslovanju, visoki likvidnosti, visoki zaposlenosti in rasti plač, dovolj prostora za bolj ambiciozne strategije, predvsem za širitev poslovanja.

Če pogledamo cilje do leta 2030, je slika precej jasna: NLB cilja okoli 1 milijardo evrov dobička, Petrol med 300 in 500 milijoni evrov EBITDA, Triglav pa približno 250 do 300 milijonov evrov dobička pred davki. To niso kozmetične spremembe, ampak konkretni skoki v dobičkonosnosti. Ob tem današnji multipli niso visoki. Torej, je domači trg drag? Vprašanje je zelo preprosto ali bi kupili največjo banko v regiji za približno osemkratnik dobička. Banko, kjer imajo podjetja in javni sektor odprte račune, kjer je denar za plače velikega dela zaposlenih, banko, ki deluje v regiji, kjer se standard dviguje, in banko, ki je kapitalsko tako močna, da lahko kupi drugo banko skoraj v velikosti lastne tržne kapitalizacije.

Če iz tega izhajamo, Ljubljanska borza danes ponuja kombinacijo dividend, rasti dobičkov in potencialnega zapiranja vrednotenjske vrzeli. To pomeni, da so donosi lahko primerljivi z globalnimi trgi ali jih v določenih obdobjih tudi presegajo. Seveda pa obstajajo tveganja. Če gredo cene nafte krepko gor, to pomeni pritisk na inflacijo. Inflacija pomeni pritisk na centralne banke za zvišanje obrestnih mer. Višje obrestne mere pa hitro udarijo po bolj zadolženih, tako državah kot delih gospodarstva, in posledično tudi po trgih.

Ampak če govorimo o operativah na Ljubljanski borzi, črpalke, telefonija, del ključnega globalnega transporta, zavarovalništvo, bančništvo in generiki, potem govorimo o dejavnostih, ki so domala nenadomestljive. Gre za podjetja z veliko infrastrukture, investicij, znanja in sposobne, izobražene delovne sile. Ta podjetja imajo tudi sposobnost relativno hitro prenesti rast stroškov na potrošnika, dokler je ta zaposlen in ima stabilen dohodek. Če se makro okolje bistveno ne poslabša, imajo dobički podporo. Pri vrednotenjih pod 10 do nekje 15, redko 20, za takšne operative to enostavno ni drago, še posebej, če pričakuješ rast poslovanja.

Dividende ostajajo ena ključnih značilnosti Ljubljanske borze. Če podjetja izplačujejo polovico ali več čistega dobička in hkrati napovedujejo rast, to pomeni, da imajo dividende prostor, da ostanejo visoke ali se celo povečujejo. Tudi ob rasti tečajev lahko dividende ostanejo privlačne, saj so podprte z realnimi denarnimi tokovi in močno kapitalsko osnovo. Ne gre za enkratne zgodbe, ampak za vzdržen model. Za vlagatelja to pomeni kombinacijo tekočega donosa in rasti. In to je danes na Ljubljanski borzi ključna zgodba.