• Veliko uspešnih zgodb prvih javnih ponudb delnic (IPO) temelji na istem principu: odpreti nekaj, kar je bilo prej dostopno le ozkemu krogu ljudi. Podjetja odstranijo ovire, kot so visoki stroški, kompleksnost ali potreba po posebnem znanju, ter storitev naredijo enostavno, digitalno in dostopno milijonom uporabnikov.
• Med možnimi večjimi IPO v ZDA letos se pogosto omenjajo podjetja Databricks, Stripe, Plaid, Discord, Canva, Cerebras Systems, Cohere, SpaceX, Shein in Strava, kar kaže, da bi lahko nov IPO cikel poganjali predvsem sektorji umetne inteligence, fintech infrastrukture in digitalnih platform.
• V Sloveniji pa novih IPO trenutno ni veliko na vidiku, kar odraža majhnost domačega kapitalskega trga in omejeno število podjetij, ki so pripravljena na borzno kotacijo. Prav zato bi lahko uvedba Individualnih naložbenih računov (INR) postopoma povečala zanimanje vlagateljev in s tem ustvarila pogoje, da bi se v prihodnje tudi več domačih podjetij odločilo za vstop na Ljubljansko borzo.
• V Sloveniji pa se kot možni kandidati za IPO omenjajo predvsem tri družbe: Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. Po besedah ministra za finance Klemen Boštjančič bi država tudi po morebitni kotaciji ohranila 25 % plus eno delnico, kar pomeni, da bi podjetja dobila dostop do kapitalskega trga, država pa bi ohranila strateški vpliv.
• Pomemben korak za slovenski kapitalski trg predstavlja tudi uvrstitev delnic Vzajemne zdravstvene zavarovalnice na Ljubljansko borzo, saj je podjetje po denacionalizaciji dobilo več sto tisoč novih delničarjev. Te delnice je mogoče vključiti tudi na individualne naložbene račune (INR), kar številnim vlagateljem omogoča, da jih vključijo v dolgoročno varčevanje na kapitalskem trgu.
• Rezultati slovenskih finančnih skupin potrjujejo stabilnost domačega korporativnega okolja. Zavarovalnica Triglav je v letu 2025 dosegla visoko dobičkonosnost ob ugodnem kombiniranem količniku in solidni donosnosti kapitala, kar potrjuje stabilno poslovanje ter nadaljnjo širitev na mednarodne trge. Telekom Slovenije je posloval uspešno ob rasti prihodkov in dobička ter ob nadaljnjih vlaganjih v optično in 5G infrastrukturo. Sava Re je ponovno presegla poslovne načrte, saj je obseg poslovanja presegel milijardo evrov, čisti dobiček pa je prvič presegel mejo sto milijonov evrov, kar potrjuje robustno rast skupine.
• Tretja izdaja ljudske obveznice bo vlagateljem na voljo za vpis med 16. in 27. marcem. Obveznica bo prinašala 2,60-odstotno obrestno mero, z minimalnim vpisom 1.000 evrov in najvišjim zneskom 250.000 evrov.
   

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Micron Technology, Enel, FedEx, Accenture, China Petroleum & Chemical, Prudential.
• Makroekonomski kazalci: ZDA – Odločtiev glede obrestne mere, maloprodaja, PPI indeks, Evropa – odločitev glede obrestne mere, HICP indeks.

Vir: Bloomberg  

Uvedba Individualnih naložbenih računov (INR) pomeni pomemben korak za razvoj varčevanja in investiranja v Sloveniji. Sistem posameznikom omogoča dolgoročno vlaganje v delnice, obveznice, vzajemne sklade in ETF sklade pod bistveno ugodnejšimi davčnimi pogoji kot doslej. Ob tem pa se pojavlja tudi vprašanje, ali slovenski kapitalski trg sploh ponuja dovolj kakovostnih naložb za večje število novih vlagateljev.

Odgovor ni enostaven. Na eni strani je kakovost podjetij na slovenskem trgu razmeroma dobra, na drugi strani pa je sam trg majhen, kar prinaša določena tveganja.

Kakovost podjetij ni problem
 

Če pogledamo podjetja na Ljubljanski borzi (LJSE, Ljubljana Stock Exchange), lahko hitro ugotovimo, da na slovenskem trgu kotira več družb z dobrimi poslovnimi rezultati in stabilnimi dividendnimi politikami. Med najpomembnejšimi so na primer Krka, Skupina NLB, Petrol, Luka Koper, Telekom Slovenije, Cinkarna Celje, Sava Re ter Zavarovalnica Triglav. Gre za podjetja z dolgo tradicijo poslovanja, stabilnimi poslovnimi modeli in relativno visoko dividendno donosnostjo. V primerjavi z mnogimi večjimi evropskimi trgi so njihova vrednotenja pogosto še vedno zmerna, kar jih lahko naredi zanimive za dolgoročne vlagatelje.

Glavni izziv: majhnost trga
 

Temeljna omejitev slovenskega kapitalskega trga ni kakovost podjetij, temveč njihovo število. Slovenski trg je majhen in število večjih kotirajočih podjetij je omejeno. To pomeni, da je nabor naložb relativno ozek, likvidnost pa pogosto ni visoka. Takšna struktura lahko postane problematična predvsem v obdobjih večjih prilivov kapitala. Že relativno majhni zneski lahko povzročijo izrazite premike cen delnic, kar povečuje volatilnost. Zato je tudi nerealno pričakovati, da bi novi vlagatelji svoje portfelje gradili izključno na slovenskih delnicah.
 

Kombinacija novih vlagateljev lahko poveča volatilnost
 

Majhnost slovenskega kapitalskega trga lahko postane še posebej občutljiva v trenutnem obdobju, ko se na trg hkrati vključuje več novih skupin vlagateljev. Prvič, na trg delnic prihajajo številni novi delničarji preko delnic Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, ki bodo prvič postali lastniki delnic in pogosto nimajo veliko izkušenj s kapitalskimi trgi. Drugič, Individualni naložbeni računi bodo v prihodnjih letih pritegnili dodatne vlagatelje, predvsem iz vrst gospodinjstev, ki doslej niso aktivno investirala.

Tretjič, država hkrati spodbuja mobilizacijo prihrankov prebivalstva tudi preko tako imenovanih ljudskih obveznic, ki so namenjene predvsem rezidentom in gospodinjstvom. Če se ti trije tokovi kapitala – novi delničarji, novi vlagatelji preko INR ter prihranki gospodinjstev – srečajo na razmeroma majhnem in nelikvidnem trgu, lahko to poveča volatilnost cen posameznih delnic. Pri omejenem številu naložbenih priložnosti namreč hitro nastane situacija, ko večje število vlagateljev kupuje ali prodaja iste delnice.

Kaj bi lahko stabiliziralo trg

Prav zato bo v prihodnjih letih pomembno, da se domači kapitalski trg postopoma širi. To pomeni več kakovostnih delnic in tudi več domačih obveznic, ki bi vlagateljem omogočale širšo izbiro naložb. Ob tem bi pomembno vlogo lahko odigrali tudi vzdrževalci likvidnosti na posameznih delnicah. Njihova naloga je, da na trgu stalno stojijo z zadostnimi količinami tako na nakupni kot na prodajni strani, s čimer zmanjšujejo nenadne cenovne skoke ter prispevajo k stabilnejšemu in bolj likvidnemu trgovanju. Večja ponudba kakovostnih finančnih instrumentov ter boljša likvidnost trgovanja bi tako lahko bistveno zmanjšali tveganje, da bi večji prilivi kapitala na majhnem trgu povzročali prevelika nihanja cen.

Priložnost za razvoj slovenskega kapitalskega trga

Individualni naložbeni računi tako predstavljajo pomembno priložnost, hkrati pa tudi izziv za slovenski kapitalski trg. Če bo zanimanje vlagateljev raslo, bo dolgoročno nujno razmišljati tudi o širjenju ponudbe naložb. To pomeni predvsem več podjetij na borzi in večjo likvidnost trgovanja. Država bi lahko pri tem igrala pomembno vlogo, saj ima še vedno pomembne deleže v številnih podjetjih, ki bi lahko vsaj delno kotirala na borzi. Če se bodo ti procesi razvijali vzporedno z rastjo števila vlagateljev, lahko slovenski kapitalski trg postopoma postane bistveno bolj dinamičen in privlačen za domače ter tuje investitorje.