• Zavarovalnica Triglav je v letu 2025 ustvarila 136,7 mio € čistega dobička (+4%), ob 174,1 mio € dobička pred davki (+9%) in 2,56 mrd € obsega poslovanja, pri čemer je skupina ohranila zelo ugoden kombinirani količnik 93,2%, ROE 13,2% ter močno kapitaliziranost, kar potrjuje stabilno dobičkonosnost in uspešno širitev poslovanja na mednarodne trge.
• Telekom Slovenije je v letu 2025 dosegel zelo solidne rezultate: prihodki so znašali 740,5 mio € (+2%), EBITDA 256,8 mio € (+7%), EBIT 82,0 mio € (+13%), čisti dobiček pa 60,6 mio € (+10%), ob nadaljnji rasti števila uporabnikov, visoki 34,7-odstotni EBITDA marži ter močnih investicijah v optično in 5G omrežje.
• Sava Re je v letu 2025 ponovno presegla načrte: obseg poslovanja je zrasel na 1,13 mrd € (+9,5%), čisti dobiček je prvič presegel 100 mio € in dosegel 114,1 mio € (+29,8%), ob zelo ugodnem kombiniranem količniku 87,4%, ROE 15,9% in močni kapitaliziranosti (solventnost 215–221%), kar potrjuje zelo robustno dobičkonosnost skupine in nadaljnjo rast v vseh segmentih zavarovalništva in pozavarovanja.
• Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA po potrebi zagotovile vojaško zaščito tankerjem in trgovskim ladjam pri plovbi skozi Hormuško ožino, kar je z vidika vlagateljev z mize umaknilo eno največjih kratkoročnih tveganj za kapitalske trge, torej zaporo ključne energetske poti in skokovit dvig cen nafte.
• Rudarski sektor ustvarja rekordne denarne tokove (okoli 80 mrd $ letno) zaradi visokih cen surovin in kapitalske discipline; če se ugodno okolje, zlasti pri plemenitih kovinah, nadaljuje, bi se lahko okrepil val prevzemov in združitev (M&A), kar pa je pogosto tudi signal, da se surovinski cikel približuje vrhu.
• Evropa bo morala letos poleti za polnjenje plinskih skladišč zagotoviti približno 700 LNG tankerjev, saj je po hladni zimi napolnjenost skladišč precej pod povprečjem; po opustitvi ruskih plinovodov je tako postala bistveno bolj odvisna od globalnega LNG trga in pomorskih poti, zato lahko motnje na Bližnjem vzhodu ali pri dobavah iz Qatar hitro povzročijo rast cen in konkurenco z Azijo za iste dobave plina.
   

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Aramco, Oracle, Roche Holding, Alibaba, Applied Materials, Analog Devices, Adobe, Abu Dhabi, Rheinmetall, Cambricon, BMW, Volkswagen, Franco-Nevada, HEICO, Lindt, Henkel, Hannover Ruck, Swiss Life, MTR Corporation, Lennar, Geberit, Partners Group, Tourmaline Oil, Multiply, Toll Brothers, Orient Overseas, Informa, Sanlam.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – HCP indeks, ZDA – CP indeks, GDP.

Vir: Bloomberg  

INR računi, Vzajemna in močni rezultati domačih podjetij

Začetek marca je prinesel za slovenski kapitalski trg več pomembnih dogodkov hkrati. Na eni strani so se na Ljubljanski borzi začele trgovati delnice Vzajemne Zavarovalnice, na drugi strani pa so vlagateljem od 6. marca na voljo tudi Individualni naložbeni računi (INR), ki uvajajo nov, davčno ugodnejši okvir za dolgoročno investiranje.

Ta kombinacija pomeni pomemben korak za razvoj domačega kapitalskega trga. Veliko število novih delničarjev Vzajemne se bo prvič srečalo z borzo, hkrati pa lahko svoje delnice prenesejo tudi na INR račun in jih vključijo v širši investicijski portfelj. Takšna povezava lahko poveča zanimanje za vlaganje in postopoma okrepi udeležbo domačih vlagateljev na trgu.

Uvedba INR računov bo pomembno vplivala na varčevalne navade Slovencev. Velik del prihrankov trenutno leži na bančnih računih, kjer zaradi inflacije pogosto izgublja realno vrednost. INR računi omogočajo postopno gradnjo razpršenega portfelja delnic, ETF skladov ali obveznic v davčno ugodnejšem in bolj dolgoročnem okviru, kar lahko del teh sredstev postopoma preusmeri na kapitalski trg.

Poleg delnic in novih INR računov država letos pripravlja tudi novo izdajo tako imenovanih ljudskih obveznic. Gre za triletno državno obveznico z obrestno mero okoli 2,6 odstotka, ki je za številne varčevalce lahko zanimiva alternativa bančnim depozitom. Pomembna novost je tudi, da bo obveznice mogoče vpisati prek Individualnega naložbenega računa, kar dodatno povezuje varčevanje z državnimi instrumenti in širše investiranje na kapitalskem trgu. Takšna kombinacija lahko mnogim vlagateljem predstavlja prvi korak v svet naložb in postopno poveča zanimanje za druge finančne instrumente.

Posebnost letošnje izdaje je tudi precej visok maksimalni znesek vpisa. Posameznik lahko vpiše do 250.000 evrov, kar pomeni, da lahko štiričlanska družina z dvema otrokoma vzajemno investira tudi do milijon evrov. Ob približno 2,6-odstotni obrestni meri to predstavlja bistveno višji in varnejši  ter likviden donos, kot ga trenutno ponuja večina bančnih vezanih depozitov, hkrati pa gre za relativno enostavno in pregledno obliko varčevanja, ki jo po izdaji dodatno podpira tudi kotacija na Ljubljanski borzi.

Dogajanje na domačem trgu je zanimivo tudi z vidika poslovanja slovenskih podjetij. Več večjih družb je v zadnjih dneh objavilo dobre poslovne rezultate, med njimi Triglav, Telekom Slovenije, Krka, Luka Koper in Skupina NLB, kar potrjuje, da so številna slovenska podjetja tudi v zahtevnejšem globalnem okolju ohranila stabilno poslovanje in dobičkonosnost.

V širšem mednarodnem okolju so kapitalski trgi sicer v zadnjih dneh pod pritiskom zaradi geopolitičnih napetosti po napadu ZDA in Izraela na Iran. Takšni dogodki običajno povzročijo kratkoročno povečanje negotovosti, padec delniških indeksov in rast cen energije. Vendar zgodovina kaže, da se trgi na takšne šoke pogosto odzovejo hitro, dolgoročno pa se ponovno osredotočijo na temeljne dejavnike, kot so gospodarska rast, dobički podjetij in investicije.

Prav zato je v takšnih obdobjih še posebej pomembno, da vlagatelji ohranijo dolgoročni pogled in se izognejo impulzivnim odločitvam. Korekcije na trgih so pogosto tudi priložnost za postopne nakupe, še posebej v okviru INR računov, ki spodbujajo disciplinirano in dolgoročno investiranje.

Za slovenski kapitalski trg tako začetek marca pomeni zanimiv preplet dogodkov. Prihod nove borzne družbe, uvedbo novega investicijskega instrumenta in hkrati stabilne rezultate domačih podjetij. Če bo ta kombinacija spodbudila več ljudi, da začnejo postopoma vlagati, lahko to dolgoročno prispeva k večji investicijski kulturi in bolj razvitemu kapitalskemu trgu v Sloveniji.