V tem tednu:

• Letna inflacija se je v evrskem območju januarja znižala na 1,7 %, potem ko je decembra znašala 2,0 %.
• Španski bančni velikan Santander je leto 2025 sklenil z 12-odstotno rastjo dobička, tako da se je ta ustavil pri 14,01 milijarde evrov. Prihodki so ostali stabilni pri 62,4 milijarde evrov, je razvidno iz objave poslovnih rezultatov banke.
• Indija je ob pritiskih EU in ZDA močno skrčila uvoz ruske nafte. Januarja je bil medletno manjši za 3,5-krat, poroča ruski časnik Komersant. Indija je sicer največji odjemalec ruske nafte na svetu.
• Švicarski Novartis je lani ustvaril 54,5 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov več kot v 2024. Čisti dobiček se je okrepil za 17 odstotkov na 14 milijard dolarjev. K poslovanju je pomembno prispeval tudi Novartis v Sloveniji, ki je okrepil vlogo ene ključnih lokacij za razvoj in proizvodnjo inovativnih zdravil.
• Nemški koncern Henkel, sicer proizvajalec pralnih praškov, lepil in kozmetičnih izdelkov, bo za 2,1 milijarde evrov prevzel nizozemsko podjetje za specialne premaze Stahl Group, ki je v večinski lasti francoskega investicijskega podjetja Wendel.
• Švicarski bančni velikan UBS je v letu 2025 čisti dobiček okrepil za 53 odstotkov na 7,8 milijarde dolarjev (6,59 milijarde evrov), prihodke pa za 4,4 odstotka na 12,1 milijarde dolarjev (10,23 milijarde evrov). V banki so s številkami zadovoljni, posebej v luči negotovosti glede prihodnje regulatorne ureditve v švicarskem bančnem sektorju.
   

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Coca-Cola, Cisco, AstraZeneca, Applied Materials, Hermes, L'Oreal,  Siemens, McDonald's, T-Mobile, Arista Networks, Gilead Sciences, Spotify, British Petrol, Total S.A, Unilever, Robinhood, Airbnb, Vale, Motorola Solutions, SoftBank, Japan Tobacco, Edwards Lifesciences, Adyen, Commerzbank, Heineken, AppLovin, AB, DBS Group,  Welltower, Vertex Pharmaceuticals, Enbridge, Equinix, American Electric Power, Zoetis.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – BDP, ZDA – maloprodaja in podatki s trga dela.

Vir: Bloomberg  

Nedavna nihanja na valutnih in surovinskih trgih so predvsem odraz povečane občutljivosti trgov na politične signale in pričakovanja glede denarne politike. V takšnem okolju vlagatelji znova tehtajo relativno privlačnost valut ter vlogo realnih sredstev kot zaščite pred sistemskimi tveganji.

Zadnja volatilnost dolarja je predvsem posledica kratkoročnih političnih signalov, ne pa spremembe temeljnih dejavnikov. Imenovanje Kevina Warsha ne pomeni politizacije Feda niti radikalnega obrata v denarni politiki, zvišuje pa verjetnost pogostejšega nižanja obrestnih mer v ZDA.  Zato pričakujemo, da bo dolar v prihodnje postopno izgubljal proti evru. Evrsko območje je bližje ciljni inflaciji, zato večjih sprememb v denarni politiki ni pričakovati, medtem ko se lahko v ZDA ob nadaljnjem zniževanju obrestnih mer in fiskalnih spodbudah okrepijo inflacijska pričakovanja, kar zmanjšuje relativno privlačnost dolarja. Kljub pričakovani postopni depreciaciji dolarja pa ameriške naložbe ostajajo zelo zanimive, saj podjetja še naprej dosegajo dobre poslovne rezultate, ameriško gospodarstvo pa ostaja strukturno močno in prilagodljivo.

O gibanju zlata in srebra je težko govoriti z veliko gotovostjo. Trg je specifičen, mehanika pogosto netransparentna, zato se je smiselno opirati predvsem na statistiko in zgodovinske vzorce. Vemo, da se zlato v določenih obdobjih giblje nasprotno delniškim trgom in deluje kot stabilizator portfelja, v drugih pa se z njim giblje vzporedno. Prav zaradi te lastnosti ima zlato tudi mesto v portfeljih.

Zlato ima pomembno vlogo predvsem kot zaščita pred counterparty riskom (tveganjem nasprotne strani), tako na ravni držav kot posameznikov. Ko se poveča tveganje finančnih sankcij ali izključitve iz plačilnih sistemov, centralne banke praviloma povečujejo nakupe zlata. Podobno velja na osebni ravni: zlato ni odvisno od finančnega sistema, čeprav je za male vlagatelje logistično nerodno (fizična hramba, teža, sef).

Ključno je tudi to, da po pravilih Basel III fizično zlato sodi v Tier 1 kapital bank, kar je pomemben signal: zlato je obravnavano kot denar, ne le kot surovina. Torej denar ki se mnogo težje natisne kot številke na računalniku. Njegova ponudba ni prosto “natisljiva”, saj je vezana na realne stroške in omejitve rudarjenja.

Srebro se praviloma giblje podobno kot zlato, a z bistveno večjo volatilnostjo, hitreje raste, a tudi hitreje pada. Zato je bolj špekulativno in manj stabilno. Zlato je namreč relevantno uporabno v scenarijih, ko papirni instrumenti odpovejo in prav tam se pokaže njegova prava vrednost.