|
Na začetku 2026 smo v okolju povišane pozornosti na kratkoročne signale, a brez spremembe širše makro slike. Globalno gospodarstvo ostaja v fazi zmerne rasti, inflacijski pritiski se postopno umirjajo, monetarna politika pa je v večini razvitih gospodarstev v fazi čakanja in kalibriranja. Finančni trgi tako niso več gnani z enosmerno zgodbo, temveč z zaporedjem podatkov, poslovnih izidov in političnih signalov, ki povečujejo volatilnost, ne pa nujno sistemskega tveganja.
ZDA ostajajo osrednji fokus. Objave ključnih kazalnikov, zlasti Core PCE, bodo pomembne za potrjevanje scenarija postopne dezinflacije, brez potrebe po hitrem ukrepanju Feda. Sočasno bodo PMI-indeksi najverjetneje pokazali nadaljevanje zmerne gospodarske rasti, kar pomeni, da ameriško gospodarstvo ostaja robustno, vendar brez pregrevanja. Trgi so zato trenutno bolj osredotočeni na podjetniške rezultate kot na monetarno politiko, kar potrjuje tudi močan začetek sezone objav poslovnih izidov.
Evropa v tem tednu ponuja bolj mešano sliko. Nemški PMI-indeksi že nekaj časa razkrivajo razkorak med storitvenim in industrijskim delom gospodarstva. Medtem ko storitve ostajajo nad mejo rasti, proizvodnja ostaja v kontrakciji, kar potrjuje, da se Nemčija še ni izvila iz industrijske šibkosti. To krepi pričakovanja, da bo ECB tudi v prihodnjih mesecih ostala naklonjena ohlapnejši drži, saj tveganja za rast presegajo inflacijska tveganja.
Pomemben element tedna ostaja tudi Japonska, kjer se trg pripravlja na nadaljnje korake Banke Japonske. Postopno odmik od ultraohlapne politike ostaja eden ključnih strukturnih dejavnikov za globalne trge, saj vpliva na zapiranje carry-trade pozicij in s tem na gibanja valut, obveznic in delnic. Čeprav spremembe niso sunkovite, dolgoročno pomenijo višjo globalno ceno kapitala in večjo občutljivost trgov na presenečenja.
Na kapitalskih trgih je v ospredju sezona objav rezultatov, zlasti v ZDA. Rezultati velikih finančnih institucij in industrijskih podjetij potrjujejo, da okolje povečane volatilnosti in velikih investicijskih ciklov, predvsem na področju umetne inteligence, energetike in infrastrukture, ustvarja ugodne pogoje za investicijsko bančništvo, trgovanje in financiranje z dolgom. Tržni premiki v tem tednu so zato bolj posledica rotacij med sektorji kot pa spremembe temeljnih pričakovanj.
Surovinski trgi so v zadnjih dneh nekoliko umirili rast, predvsem zaradi začasnega popuščanja geopolitičnih napetosti in taktičnih izjav iz ZDA. Vendar to ne spreminja dejstva, da povpraševanje po realnih sredstvih ostaja strukturno podprto z investicijskimi cikli, energetsko tranzicijo in geopolitično fragmentacijo. Kratkoročni popravki so tako del normalne dinamike, ne preobrat trenda.
Na domačem trgu ostaja slika stabilna, podjetja poslujejo dobro, slovenski kapitalski trg pa je še naprej izrazito dividendno usmerjen. Izrazite rasti posameznih tečajev praviloma niso posledica splošne tržne evforije, temveč kombinacije dobrega poslovanja, pogosto ob nizki likvidnosti in selektivnem interesu vlagateljev. Temu smo bili v zadnjem obdobju priča tudi pri delnici Luke Koper, kjer ob odsotnosti vzdrževalcev likvidnosti že relativno majhni nakupi povzročajo izrazite tečajne premike. V tem kontekstu postajajo razprave o poglabljanju domačega kapitalskega trga ter vlogi vzdrževalcev likvidnosti, še posebej ob prihajajočih individualnih naložbenih računih (INR), vse bolj aktualne in strukturno pomembne.
Sklepno teden zaznamuje preplet makro potrditve in mikro negotovosti. Temeljna slika ostaja razmeroma ugodna, a trg zahteva več selektivnosti in discipline. Volatilnost ni znak šibkosti, temveč normalizacije razmer po obdobju enostavnih zgodb. V takšnem okolju bodo uspešni vlagatelji, ki ločijo kratkoročne šume od dolgoročnih trendov ter stavijo na kakovost, denarne tokove in realna pričakovanja.
|