• Rast tečajev na SBITOP odraža izboljšano poslovanje družb, pri čemer visoka in vzdržna absolutna izplačila dividend potrjujejo trdne temelje in dolgoročno privlačnost slovenskega trga.
• Inflacija v območju evra je decembra padla na dva odstotka. Rast cen življenjskih potrebščin v državah z evrom se je decembra lani nekoliko zmanjšala. Letna stopnja inflacije je bila dvoodstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot novembra, je v prvi oceni navedel evropski statistični urad Eurostat. Najbolj so se podražile storitve, med blagom pa hrana, alkohol in tobačni izdelki.
• Upravni odbor ameriške medijske skupine Warner Bros Discovery (WBD) je soglasno zavrnil posodobljeno ponudbo tekmeca Paramount Skydance za prevzem. Kot so sporočili iz družbe, še naprej dajejo prednost ponudbi ponudnika pretočnih vsebin Netflix, poročajo tuje tiskovne agencije.
• Nvidia je prehitela Apple na lestvici najvrednejših podjetij. Razcvet umetne inteligence spodbuja rast ameriških tehnoloških velikanov in spreminja vrstni red na lestvici najvrednejših podjetij na svetu, ki kotirajo na borzi. Konec lanskega leta je tako proizvajalec čipov Nvidia prehitel proizvajalca pametnih telefonov in dolgo časa vodilnega na lestvici Apple.
• Slovenija je izdala za 1,75 milijarde evrov obveznic.

V prihodnjem letu:

• Četrtletna poročila: JPMorgan Chase, Goldman Sachs, Morgan Stanley, Bank of America, Wells Fargo & Co.
• Makroekonomski kazalci: Nemčija – HICP indeks, ZDA – PPI indeks. 

Vir: Bloomberg  

Vstop v leto 2026 poteka v razmeroma ugodnem makroekonomskem okolju. Globalna gospodarska rast ostaja solidna, inflacija se postopno umirja, večina centralnih bank, z izjemo Japonske, bo zniževala obrestne mere. To ustvarja bolj predvidljivo in podporno okolje za finančne trge ter postavlja trdne temelje za nadaljnje naložbene priložnosti.

ZDA tudi v letu 2026 ostajajo glavni motor globalne gospodarske rasti, podprte s fiskalnimi spodbudami in še vedno razmeroma ugodnimi finančnimi pogoji. Evropa raste zmerneje, vendar z vse jasnejšim strukturnim premikom: v ospredje stopajo obsežne infrastrukturne naložbe, večja vloga države in poglabljanje kapitalskih trgov, kar krepi dolgoročno razvojno osnovo. Kitajska pa stabilnost ohranja predvsem prek izvozne usmerjenosti in prilagajanja globalnemu povpraševanju.

V ozadju se hkrati odvija pomemben monetarni premik. Razprave v ZDA se vse manj osredotočajo na inflacijo in vse bolj na strošek financiranja ter dolgoročno vzdržnost finančnega sistema. Prilagajanje denarne politike v tej smeri lahko zmanjša pritiske v bolj občutljivih segmentih, kot so komercialne nepremičnine, regionalne banke in zasebni dolg. Hkrati pa takšno okolje zahteva večjo pozornost, saj zniževanje obrestnih mer ob še vedno povišani inflaciji lahko prinese več nihanj na trgih, pritisk na valute in nekoliko nižje realne donose.

Posebno pozornost si zasluži Japonska. Postopno zviševanje obrestnih mer po desetletju izjemno ohlapne politike predstavlja pomemben strukturni premik v globalni ceni kapitala. Japonska je bila dolgo ključni vir poceni financiranja prek t. i. carry-trade strategij, zato njihovo postopno prilagajanje lahko prinese več nihanj na valutnih, obvezniških in delniških trgih ter sčasoma nekoliko višjo globalno raven obrestnih mer.  

V Evropi se hkrati odpira dolgoročna naložbena zgodba. Razprava o višjih izdatkih za obrambo, obsežen program vlaganj v elektroenergetska omrežja (GRID) in ambicija kapitalske unije kažejo na to, da bo rast v prihodnjih letih temeljila na infrastrukturi, varnosti in lastnem kapitalu. Ključna, a pogosto spregledana dimenzija so pri tem ogromni zneski “spečega” kapitala v obliki bančnih depozitov, ki predstavljajo potencialni vir za poglobitev kapitalskih trgov.

Na domačem trgu ostaja v ospredju dividendna zgodba. Slovenski delniški indeks SBITOP ostaja izrazito dividendno usmerjen. Res je, da se je dividendna donosnost zaradi rasti tečajev nekoliko umirila, vendar rast cen ni bila posledica evforije, temveč izboljšanih poslovnih rezultatov, močnih bilanc in stabilnih denarnih tokov. Dividende tako ostajajo ključno sidro zaupanja in pomemben element upravljanja cene kapitala.

Tudi po letošnji rasti so slovenske delnice v povprečju zmerno vrednotene. Krka ostaja primer kakovostnega in stabilnega poslovnega modela in vodenja, NLB pa kljub odličnim rezultatom še vedno trguje pri konservativnih vrednotenjih. Petrol, Triglav in Telekom Slovenije so pod vplivom regulativnih in sektorskih tveganj, zaradi česar so razkoraki med tržno ceno in fundamentalno vrednostjo ponekod še vedno izraziti.

Pomemben dejavnik v letu 2026 bodo tudi kapitalski tokovi. Uvedba individualnih naložbenih računov (INR) bo na trg prinesla nov domači kapital, dodatno pozornost pa bo že pred tem pritegnila tudi kotacija delnic Vzajemne. To ne pomeni avtomatične rasti, pomeni pa večjo globino in zanimanje za domači trg.

Sklepno lahko leto 2026 opišemo kot leto brez evforije, a s trdnimi temelji. Okolje bo zanimivo, zahtevnejše, volatilnost verjetno višja, a priložnosti bodo obstajale tam, kjer so poslovni modeli kakovostni, bilance močne in pričakovanja razumna. V takšnih razmerah bodo dolgoročno uspešni vlagatelji, ki stavijo na disciplino, stabilne denarne tokove in potrpežljivost, ne na kratkoročne zgodbe.