|
Priložnosti v Evropi v in po letu 2026 se ne bodo rojevale iz same rasti potrošnje ali nove tehnološke evforije, temveč iz strukturnega premika v delovanju evropskega gospodarstva. Ta premik naj bi potekal na treh vzporednih ravneh, in sicer v okrepljeni vlogi države, v dolgoročni infrastrukturni gradnji ter v pospešenem poglabljanju kapitalskih trgov, ki ga omogoča velik obseg denarnih sredstev, akumuliranih na trgih in računih po EU.
Prva prelomna točka je razprava o 5% BDP za obrambo. Ta ni več vprašanje kriznega odziva, temveč signal, da Evropa razmišlja o lastni operativni sposobnosti. Tako obsežna vsakoletna potrošnja bi v takem scenariju presegal nacionalne proračune ter zahteval več koordinacije, operativnosti in skupnih prioritet. Ob tem je varnostni okvir v veliki meri že vzpostavljen, saj je 23 od 27 držav EU je članic Nata in skupaj ustvarijo pretežni del BDP Unije. Varnostna integracija je zato dejstvo, institucionalna in ekonomska pa ostajata proces.
Drugi prelomni element je GRID EU paket. Ta ne izhaja iz obrambne razprave, temveč iz tehnične realnosti sodobnega gospodarstva, saj brez zanesljivih elektroenergetskih omrežij ni industrije, digitalizacije niti operativne avtonomije. Po trenutnih ocenah bo Evropa do konca desetletja v elektroenergetska omrežja vložila približno 600 milijard evrov, kar pomeni okoli 120 milijard evrov letno oziroma približno 330 milijonov evrov javnega CAPEX-a na dan, pet let zapored. To ni zelena politika, temveč osnovna infrastruktura. Pomembno je tudi, da GRID ni več abstraktna ideja, saj je Evropska komisija je junija 2025 postavila jasen regulatorni okvir za vnaprejšnje naložbe in napovedala zakonodajni sveženj European Grids Package do konca leta, kar pomeni, da se projekt že premika iz usmeritev v izvedbo.
Tretja dimenzija te spremembe je akumuliran speči kapital. Evropa nima pomanjkanja denarja, na računih gospodinjstev in podjetij ležijo bilijoni evrov prihrankov, akumuliranih v desetletju izjemno ohlapne denarne politike. Ti depoziti nimajo neposredne povezave z javnim CAPEX-om in ne financirajo države, žal tudi ne podjetij. Predstavljajo pa potencialni multiplikator rasti, še posebej po izvedenih infrastrukturnih projektih. Vsak evro, ki se iz pasivnega depozita premakne v kapitalski trg, poglablja trge, izboljšuje dostop podjetij do dolgoročnega financiranja in krepi investicijski cikel.
V tem okviru kapitalska unija in vmesni instrumenti, kot so tudi INR računi, predstavljajo naslednjo fazo, ki lahko omogoči razcvet gospodarske aktivnosti v Evropi. Vloga kapitalske unije bo v tem, da zasebnemu kapitalu omogoči, da se nasloni na že vzpostavljeno infrastrukturo in sproži nov tržni val razvoja. Če se ta proces izpelje, Evropa ne bo dobila zgolj več obrambe in več omrežij, temveč tudi globlje kapitalske trge več lastnega dolgoročnega kapitala in stabilnejši razvojni model. Predvsem pa več konkurenčnosti.
|