V tem tednu:

• Zavarovalna skupina Sava prihodnje leto načrtuje 120 milijonov evrov dobička pred davki in več kot 95 milijonov evrov čistega dobička. Rast obsega poslovanja naj bi dosegla pet odstotkov, donosnost lastniškega kapitala 12 odstotkov, kombinirani količnik pa 93 odstotkov.
• Največji svetovni organizator potovanj, TUI iz nemškega Hannovra, je v poslovnem letu 2024/25 ustvaril najvišji dobiček v svoji zgodovini in bo prvič po boju za preživetje v času pandemije covida-19 svojim delničarjem spet izplačal dividende.
• Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je danes v skladu s pričakovanji že tretjič zapored znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar. Znižal jo je za 0,25 odstotne točke na razpon od 3,50 do 3,75 odstotka, odločitev pa je bila sprejeta z devetimi glasovi za in trem proti.
• Rusija je z izvozom nafte novembra zaslužila 11 milijard dolarjev, kar je za tretjino manj kot novembra lani in najmanj od začetka njene invazije na Ukrajino, kaže objavljeno poročilo Mednarodne agencije za energijo. V prvih devetih mesecih leta so prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani upadli za 22 odstotkov na 88 milijard dolarjev..
• Skupina Hisense Europe letos pričakuje okoli 4,8 milijarde evrov prihodkov, kar pomeni približno šestodstotno rast glede na leto 2024, ko so prihodki znašali 4,5 milijarde evrov. Višji bo tudi letošnji dobiček, ki je lani nanesel 31,7 milijona evrov, je na novinarski konferenci v Velenju povedal izvršni podpredsednik uprave Boštjan Pečnik.
• Nemški bruto domači proizvod (BDP) se bo letos okrepil za 0,1 odstotka, prihodnje leto pa za 0,8 odstotka, je napovedal münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Napoved rasti za letos je tako znižal za 0,1 odstotne točke, za prihodnje leto pa za 0,5 odstotne točke. Pomemben razlog za to so posledice višjih ameriških uvoznih carin.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Paychex, Micron Technology, Accenture, FedEx.
• Makroekonomski kazalci: Nemčija – PMI indeks, ZDA – podatki iz trga dela, maloprodaja.

Vir: Bloomberg  

Ob koncu leta bi na prvi pogled pričakovali umirjanje razmer na finančnih trgih, saj se je inflacija v ZDA umirila in letos ni znova ušla izpod nadzora, gospodarska slika ostaja stabilna, centralne banke pa že nekaj časa postopno popuščajo monetarno politiko. A hkrati se oblikujejo premiki, ki zahtevajo več pozornosti.

Dolgoročne obresti ostajajo visoko, denarne politike ZDA, Evrope in Japonske se razhajajo, fiskalna slika številnih držav pa postaja vse pomembnejši dejavnik na obvezniških trgih. V takšnem okolju je smiselno pogledati, zakaj se dolgoročni donosi kljub zniževanju obrestnih mer v ZDA še naprej zvišujejo oziroma ne znižujejo.

Fed je cikel zniževanja obrestnih mer začel 18. septembra 2024 in je od takrat skupno znižal ključne obresti za 150 bazičnih točk, s čimer želi ublažiti stroške financiranja in podpreti gospodarsko aktivnost. Kljub temu so donosnosti ameriških 5-, 10- in 20-letnih obveznic danes višje kot ob začetku rezov. Še posebej pomembni sta 5- in 10-letna donosnost. 5-letni donos je ključna referenca za ceno podjetniških posojil, 10-letni pa predstavlja glavni »benchmark« za hipotekarne obresti in vrednotenje delnic. Ko ta dva donosa rasteta, se stroški financiranja za podjetja in gospodinjstva povečajo, finančni pogoji pa se zaostrujejo ne glede na Fedovo zniževanje kratkoročnih obresti. 

Trg vse manj verjame, da bodo nižje kratkoročne obresti samodejno potegnile navzdol tudi dolgoročne, saj vlagatelji ocenjujejo, da bo morala ameriška vlada prej ali slej reševati visok javni dolg, dodatno napihnjen z letošnjim Big Beautiful Bill, z monetizacijo oziroma tiskanjem denarja, kar pomeni prihodnjo inflacijo. Zato zahtevajo višje dolgoročne donose, ti pa kljub Fedovemu rezanju osnovnih najkrajših obrestnih mer pritiskajo na celoten finančni sistem. Najbolj občutljiv je trg komercialnih nepremičnin, kjer so sistemsko izpostavljene regionalne banke, saj višje obresti na daljše ročnosti znižujejo vrednosti zavarovanj, dražijo refinanciranja in povečujejo izgube na posojilih. Učinki pa segajo še širše, saj dražji dolg obremenjuje hipoteke, znižuje vrednotenja podjetij in povečuje stroške zadolževanja celotnega gospodarstva, kar pomeni več tveganja in manj likvidnosti, ravno v trenutku, ko Fed poskuša doseči nasprotno.

Dinamika postane še bolj zapletena, ko dogajanje v ZDA postavimo v globalni kontekst. V Evropi se kopičijo fiskalna tveganja, zlasti v Franciji in Italiji. Japonska pa po desetletju ultra poceni denarja razmišlja o dvigu, pri čemer bi lahko prvi dvig sledil že 19. decembra, trgi pa v naslednjih dvanajstih mesecih pričakujejo več kot dva dviga. Ta zasuk sicer ne pomeni, da se bo t.i. »carry trade« kar čez noč sesul, predstavlja pa resno tveganje. Gre za strategijo, pri kateri si investitorji izposojajo poceni jen in ga vlagajo v čim bolj stabilne države z višjimi obrestnimi merami. Ko se japonske obresti začnejo dvigovati, se razlika v donosih zmanjšuje, zato se kapital postopno vrača domov. Premiki bodo postopni in fazni, a vseeno spreminjajo ravnotežje na globalnih trgih, saj višje japonske obresti zmanjšujejo privlačnost čezmejnih naložb in s tem dvigujejo svetovno ceno kapitala. Pritisk na višje obresti na Japonskem izhaja predvsem iz demografskih trendov, ki dvigujejo plače in s tem inflacijske pritiske, dodatno pa lahko cene pospešijo tudi nove trgovinske carine. Zato Japonska centralna banka želi ukrepati pravočasno, a postopno, torej brez povzročanja lokalnih ali globalnih finančnih šokov, kot se je zgodilo v Švici leta 2015. Rezultat je okolje, v katerem dolgoročni donosi javnega dolga ostajajo povišani od ZDA do Evrope, dlje kot željeno, fiskalno šibkejše evropske države pa še posebej občutljive na potencialno globalno zaostrovanje pogojev financiranja. Torej, med prenizkimi dolgoročnimi obrestmi, ki ogrožajo globalne tokove kapitala, in previsokimi, ki povečujejo tveganje finančnih šokov, se danes giba resnična cena kapitala, trmasto visoka in vse bolj neodvisna od Fedovih kratkoročnih rezov.