• Krka si je z novo oceno S&P Global (CSA 55/100, ESG 56/100) utrdila položaj med trajnostno najbolj zavezanimi farmacevtskimi družbami v regiji, kar potrjuje kakovost upravljanja, visoke okoljske standarde ter družbeno odgovorno usmeritev podjetja.
• Netflix je tik pred tem, da kupi Warner Bros. in HBO Max, kar bi pomenilo enega največjih premikov v zgodovini zabavne industrije. Za posel ponuja celo 5 milijard dolarjev odškodnine, če ga regulatorji ne bi odobrili. Če bo dogovor sklenjen, bo Netflix dobil vrhunske vsebine, kot so Harry Potter, Prijatelji, Sopranovi in White Lotus, ter postal absolutni medijski velikan. Hkrati pa bo moral prestati tudi resen pregled protimonopolnih organov, saj bi združitev močno preoblikovala celoten trg pretočnih vsebin.
• Ameriško finančno ministrstvo je danes podaljšalo dovoljenje za nadaljnje delovanje bencinskih črpalk blagovne znamke Lukoil izven Rusije. S tem je začasno odpravilo nekatere sankcije proti omenjeni ruski naftni družbi, ki jih je oktobra uvedel predsednik ZDA Donald Trump.
• Premoženje milijarderjev po svetu je letos doseglo skupno 15.800 milijard dolarjev (13.275 milijard evrov), kar je 13 odstotkov več kot lani in največ doslej, kažejo danes objavljeni podatki švicarske banke UBS. Med razlogi so v banki izpostavili donosne naložbe v tehnološka podjetja in največji medgeneracijski prenos premoženja doslej.
• Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo v prisotnosti direktorjev avtomobilskih podjetij podpisal izvršni ukaz, ki odpravlja povišane standarde glede porabe avtomobilskih goriv, sprejete v času prejšnje vlade Joeja Bidna. Kot je med drugim poudaril, s tem zmanjšujejo drage omejitve.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Oracle, Broadcom, Adobe, Palo Alto Networks.
• Makroekonomski kazalci: ZDA – odločitev glede obrestne mere, PPI indeks, Kitajska – Industrijska proizvodnja.

Vir: Bloomberg  

Nova infrastruktura je v gradnji. Ogromni podatkovni centri, specializirani čipi in globalna povezljivost niso več le tehnološki projekti, temveč temelj nastajajoče ekonomije. Podobno kot elektrifikacija ali vzpon interneta se tudi današnji AI-cikel začenja z eksplozijo investicij in tveganj, jutri pa bo odločal o produktivnosti, maržah in ekonomski moči. Vprašanje pa je, kdo bo nadzoroval to infrastrukturo in ali bodo novi akterji z njo ravnali kot graditelji blaginje ali kot »novi bogovi«, oboroženi z brezprimerno koncentracijo moči in operativne kontrole, kjer bo brez njih vse težje sploh delovati ali prodajati.

Vse pogosteje slišimo zgodbe ljudi, ki zaradi nekoliko starejšega, a povsem delujočega telefona naenkrat ne morejo več uporabljati osnovnih digitalnih storitev. Aplikacija jih preprosto zavrne. Najprej še obstaja kakšen nadomestni kanal, potem izgine še ta. Sistem zahteva nadgradnjo, naprava pa ni več »dovolj nova«, da bi jo podprla. Ko uporabnik poskuša razjasniti, praviloma dobi enak odgovor, kot je nova evropska zakonodaja, varnost, zaščita pred prevarami … Toda v resnici ti primeri razgaljajo nekaj globljega, in sicer kdo sploh vodi posel. Če za osnovno finančno storitev potrebujem novo napravo, ali mi to storitev prodaja banka ali platforma, ki določa pogoje za njen dostop? Z umetno inteligenco pa takšna »kontrola« le še pridobi vrednost, saj z večjo odvisnostjo od naprav in platform rastejo tudi njen operativni domet, podatkovna moč in sposobnost usmerjanja vedenja uporabnikov.

Zdaj se umetna inteligenca gradi. Zgodovina je jasna. Vsaka infrastrukturna revolucija se začne z vlaganji, ki se na začetku lahko zdijo pretirana. Elektrifikacija, optika, mobilna omrežja in internet so sledili istemu vzorcu, torej najprej eksplozija capexa, torej kapitalskih investicij, nato časovni zamik in šele potem monetizacija. Šele ko infrastruktura stoji, prideta pravi dvig produktivnosti in rast dodane vrednosti. Pri AI bo ta dvig ekonomijo potisnil verjetno na povsem novo raven, vendar tak obseg investicij pomeni, da je vprašanje, ali si bo dostop lahko privoščila najširša množica ljudi. Ti bodo s tem postali novi centri moči, kar odpira ključno vprašanje, kdo bo sploh imel dostop do te infrastrukture in po kakšni ceni.

Zanimiv primer je Oracle. Njegov tradicionalni posel relacijskih baz izgublja strateški pomen v trenutku, ko dobro natrenirane nevronske mreže znajo odgovoriti na poizvedbe brez shem, joinov ali SQL-logike. Trg to jasno zaznava. Zato rastejo stroški zavarovanja Oraclovega dolga (CDS), ki odražajo tako strah pred erozijo starega modela kot tudi brutalno obremenitev bilance zaradi enormnih investicij, ki jih Oracle izvaja v izjemno kratkem času. Ni presenečenje, da je delnica po zgodovinskem 300-milijardnem dogovoru z OpenAI izgubila že več kot 300 milijard tržne vrednosti.

A hkrati ima Oracle nekaj, kar mu daje prednost, dolgoletno vpetost v ključne državne in institucionalne sisteme, ki mu omogoča določeno varnost in čas za preobrazbo. To mu zagotavlja status podjetja, ki ga ni mogoče kar preprosto pustiti propasti, hkrati pa ustvarja podobo rastnega igralca, ki se sicer agresivno financira tudi z dolgom. Prav zato ostaja odprto ključno vprašanje, ali bo nova računska moč služila širši blaginji ali predvsem ožjim interesom.

V tem tekmovanju ob Oraclu vlagajo tudi Microsoft, Google, Nvidia, Amazon in Elon Musk, ki vsak na svoj način gradijo računsko moč prihodnosti. Ti akterji oblikujejo novo elito, ki tekmuje za status »novih bogov«, tistih, ki bodo obvladovali infrastrukturo, ki bo vplivala na prav vsako industrijo.

Celoten AI-sektor gradi osnovno infrastrukturo nove generacije, kjer bo, tako kot pri vseh prejšnjih infrastrukturnih revolucijah, produktivnost sčasoma postala glavni vir vrednotenja, saj ko se dvigne produktivnost, raste vrednost storitev, ko raste vrednost storitev, rastejo marže, in ko rastejo marže, višja vrednotenja postanejo skoraj neizogibna.

Toda ko današnji graditelji AI-infrastrukture pridobivajo vse večji vpliv, ostaja odprto vprašanje, ali bo ta moč usmerjena v širšo blaginjo ali predvsem v krepitev lastnega položaja. Monopol nad računsko močjo lahko pospeši napredek, hkrati pa prinaša tveganja prevelike koncentracije. Nova infrastruktura nastaja in z njo nova ekonomija, a ključno vprašanje ostaja, ali bo zasnovana tako, da bo služila ljudem ali predvsem interesom tistih, ki jo nadzorujejo.