|
Ekonomija pogosto pozablja, da kapital sam po sebi ne ustvarja ničesar. Kapital potrebuje ljudi, tiste, ki znajo z njim nekaj narediti. Vrhunski kadri, raziskovalci, inženirji, programerji, laboratorijski tehniki in tudi finančniki in ekonomisti, to je živi kapital.
Če ti ljudje odhajajo, se ne zmanjšuje le “številka zaposlenih”, ampak sposobnost ustvarjanja prihodnjih tokov denarja, torej sam temelj vrednotenja podjetij.
Predstavljajmo si Jano. Doktorirala je iz biokemije na ljubljanski univerzi. Za sabo ima deset let študija, raziskovanja, izpitov, objav, konferenc, neskončnih noči v laboratoriju. Na mizi ima dve ponudbi. Ena prihaja iz Novega mesta, iz Krke, ponosa slovenskega gospodarstva, ki ji ponuja zaposlitev v razvojnem oddelku. Druga pa iz Avstrije, iz manjšega mesta tik čez mejo, kjer deluje mednarodno farmacevtsko podjetje.
Plače so v Avstriji višje. Življenje mirnejše. Stanovanje si lahko privošči. Ima dostopnega zdravnika, vrtce in pediatra za novorojenčka, jasne davčne predpise in okolje.
Njena odločitev se zdi osebna, a v resnici je ekonomska in varnostna. In čeprav se nanaša na eno samo karierno pot, ima posredne posledice za ceno kapitala podjetja, za razvoj regije in za prihodnost slovenskega gospodarstva.
V finančni teoriji je cena kapitala (WACC) le tehtano povprečje stroškov lastniškega in dolžniškega financiranja, suha enačba številk, diskontov in tveganj. Toda v resnici je to utrip družbe. Pokaže, kako tvegano vlagatelji dojemajo poslovanje podjetja in kako verjamejo v njegovo sposobnost ustvarjanja donosa. Krka ima tradicijo, trdno bilanco in stabilne dividende, a njen kapital kljub temu ni poceni.
Zakaj? Ker cena kapitala ni odvisna le od Krke, temveč od vsega, kar jo obdaja. Stabilnosti države, kakovosti institucij, pravne varnosti, osebne varnosti, davčne predvidljivosti, dostopnih stanovanj, zdravstva in, nenazadnje, od tega, ali bodo Jani in njej podobni znanstveniki in drugi izobraženi kadri ostali ostali doma.
Krka, Lek, Dewesoft, Cosylab ali Kolektor ne tekmujejo več le s plačami, temveč z okolji. Če so cene nepremičnin previsoke, prometni sistem kaotičen, birokracija toga, zdravstvo nedosegljivo in družbeni dialog napet, to vse povečuje tveganje, in s tem diskont na vrednost podjetja.
Ko sistem postane nepredvidljiv, vlagatelji zaznajo večje tveganje, zahtevajo višji donos, in s tem se dvigne cena kapitala. Ko vrhunski in izobražen kadri kot je Jana, odidejo, pade inovacijski potencial in produktivnost, stroški dela pa narastejo. Družbeno okolje, kakovost življenja in stabilnost tako postanejo del iste formule, ki določa, koliko stane kapital. Cena je lahko skoraj neskončna, posledično nevidna, saj podjetje brez takih ljudi s časoma sploh ne vidi, kaj šele doseže ciljev in ravni, ki bi jih lahko.
|