V preteklem tednu:
Vroča delnica: NLB s polletnim dobičkom 274,4 mio EUR, 5 % višjimi prihodki, stabilnimi čistimi obrestnimi prihodki kljub letošnjemu padcu EURIBOR-ja in rastjo neobrestnih (provizije, nadomestila) dosega rekordno vrednost delnice (+17 % YTD). Digitalni preboj (58 % penetracija) in podaljšani mandati vodstva krepijo ambicije za rast.
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo v Beli hiši naznanil, da bo tehnološki velikan Apple v ZDA investiral 600 milijard dolarjev. "Apple prihaja nazaj domov," je dejal Trump in dodal, da bodo naložbe tehnološkega podjetja ustvarile 20.000 delovnih mest.
Inflacija v ZDA počasi narašča, predvsem zaradi višjih stroškov dela, ne toliko zaradi uvoznih carin. Rast delovne sile praktično zastaja, kar bo višalo plače v ZDA.
Trump si želi znižanja obrestnih mer, da bi spodbudil rast in zmanjšal obrestne stroške državnega dolga, vendar Fed tega zaradi nizke brezposelnosti in visoke inflacije trenutno ne predvideva. To lahko vodi do okrepljenega spora med Belo hišo in centralno banko, kjer bo slednja s časoma prilagodila politiko bližje Beli hiši.
ZDA so v drugem četrtletju 2025 zabeležile dobro gospodarsko rast, saj je BDP na letni ravni narasel za 3%, kar predstavlja okrevanje po 0,5-odstotnem znižanju v prvem četrtletju in presega pričakovanja analitikov, ki so napovedovali 2,4-odstotno rast. V rasti ameriškega BDP v drugem četrtletju 2025 je ključno vlogo odigral izrazit 30,3-odstotni padec uvoza, ki je sledil izjemnemu 37,9-odstotnemu skoku v prvem četrtletju. Ta nihanja so bila posledica hitrega zalaganja podjetij in potrošnikov pred pričakovanimi zvišanji cen zaradi novega vala carin. Potrošnja gospodinjstev se je v Q2 povečala za 1,4 % (v primerjavi z 0,5 % v Q1), predvsem zaradi rasti porabe za blago. Državna poraba se je okrepila za 0,4 %. Fiksne investicije so upadle na 0,4 % (z 7,6 % v Q1), predvsem zaradi padca v stavbah in stanovanjski gradnji.
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, ki agencijam zvezne vlade omogoča spremembo predpisov glede pokojninskega varčevanja. S tem je odprl pot do bolj tveganih naložb za pokojninsko varčevanje, tudi v kriptovalutah.
Ameriški predsednik Donald Trump je glavnega izvršnega direktorja ameriškega proizvajalca čipov Intel Lip-Bu Tana pozval, naj takoj odstopi s položaja zaradi konflikta interesov. Pri tem v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social svoje nenavadne zahteve ni pojasnil. Ob tem JPMorgan razmišlja, da bi začel neposredno posojati z zastavo kriptovalut, predvsem bitcoina in ethereuma.
V tem tednu:
Četrtletna poročila: Cisco, Applied Materials, John Deere, Electronic Arts Inc.
Makroekonomski kazalci: Nemčija – HICP indeks, Evropa – BDP, ZDA – inflacija, maloprodaja.
Gibanje indeksov
Vir: Bloomberg
Pogled na trgovinske odnose med ZDA in Evropo
Nekateri vlagatelji se po dogovoru med Evropo in ZDA glede carin sprašujejo, zakaj bi bile razmere zdaj bolj »poštene« za Američane. Zakaj uvajati carine Evropi? Evropa namreč izvozi več fizičnih izdelkov, ZDA pa več programske opreme in storitev. Zato menijo, da je vprašljivo, zakaj bi morala Evropa omejevati izvoz izdelkov, če ravno ti predstavljajo temelj njenega izvoznega uspeha.
Pod Trumpovo administracijo ZDA vsaj deklarativno želijo preiti iz pretežno potrošniške v pretežno proizvajalsko državo, kar je dolgoročen in zahteven proces. Tarife in šibkejši dolar so začasni ukrepi za prestrukturiranje gospodarstva, ki naj bi podprli krepitev domače proizvodnje.
Podobno je Kitajska z močno industrijsko bazo že več desetletij usmerjena v proizvodnjo kot gonilo rasti, kar ji je omogočilo izjemen gospodarski razvoj. A Kitajska se mora vse bolj preusmerjati v potrošniško družbo, saj investicije predstavljajo kar okoli 40% njenega BDP, kar je veliko za dolgoročno pospešeno rast na tej stopnji razvoja. Prehod v potrošnjo bo ključen za uravnotežen in trajnosten razvoj kitajske.
Prav tako bi se Evropa morala podobno kot ZDA osredotočiti na vsaj delno samozadostnost, predvsem na področju digitalnih tehnologij in programske opreme. Kot je izpostavila Ursula von der Leyen, je novi trgovinski sporazum pomemben korak proti oblikovanju enotnega trga ZDA in EU, ki skupaj šteje okoli 800 milijonov ljudi. Pogajanja o trgovinskih pravilih bodo vedno prisotna, saj gre za vzpostavljanje zaupanja in prenos informacij med velikimi prijateljskimi gospodarstvi.
S časoma se lahko asimetrični stroški tarif pokažejo sicer pri drugih regijah, na primer Aziji, kar bo zahtevalo prilagoditve in širše sodelovanje. Prihodnost na Zahodu gre v smer, da bo vsaka regija razvijala vsaj nekaj industrije in programske opreme, saj sta obe področji ključni za suverenost, zlasti ob upoštevanju vse večjih izzivov s Kitajsko.
Odgovor na vprašanje, zakaj uvajati tarife, je torej v tem, da država ali regija še ne dosega potrebnega standarda, da bi lahko bila konkurenčna brez zaščite. Tarife so lahko ne le ovira, ampak tudi merilo vrednosti standardov. Torej prave tarife so standardi.
Gospodarska rast ZDA kljub izzivom in vpliv tarif
ZDA še vedno beležijo solidno rast BDP, kljub nekoliko višji inflaciji in močni rasti plač, ki ustvarja inflacijske pritiske zaradi višjih stroškov dela. Trg dela ostaja močan, brezposelnost je nizka, rast zaposlenosti pa vztraja, čeprav natančno merjenje otežujejo pogoste statistične poprave. Julijska rast novih delovnih mest je sicer bila manjša, a gre predvsem za statistično negotovost, ne pa za dejanski upad. Omejena imigracija in deportacije pa prispevajo k skorajšnji stagnaciji rasti delovne sile.
Povišanje povprečnih carin z okoli 3% na približno 18% je povzročilo negotovost na trgih in v gospodarstvu, še posebej zaradi vpliva na investicije tehnoloških velikanov, ki so glavni motor ameriške gospodarske rasti. Zanimivo je, da avtomobilski proizvajalci iz Detroita, ki imajo tovarne v Mehiki, so zaradi 25-odstotnih carin v ZDA v primerjavi s 15 % v Evropi v slabšem položaju in bodo motivirani postopoma seliti proizvodnjo nazaj domov. Ta premik obeta okrepitev industrijskega sektorja, rast delovnih mest in večjo gospodarsko stabilnost ZDA.
Carine so tudi pomemben vir prihodkov za ameriško vlado in pomagajo omejevati proračunski primanjkljaj. Vendar je dolgoročna učinkovitost tega ukrepa odvisna od prilagodljivosti podjetij in gospodarstva na nove razmere. Nekateri izvozniki in uvozniki trenutno znižujejo marže, da ublažijo vpliv na potrošnike, a del stroškov se bo sčasoma prenesel na končne kupce.
Centralna banka ZDA (Fed) je pod pritiskom Bele hiše, ki si želi znižanja obrestnih mer za spodbudo gospodarske rasti in zmanjšanje bremena državnega dolga. Kljub temu pa Fed zaradi nizke brezposelnosti in vztrajne inflacije ostaja previden in ne želi prehitro zniževati obrestnih mer. To neskladje med monetarno politiko in političnimi pričakovanji bi lahko v prihodnje povzročilo še večja trenja, kjer je možno, da Fed na koncu nekoliko popusti in prilagodi svojo strategijo ciljem Bele hiše.
Kripto kot zavarovanje za bančno posojilo?
JPMorgan razmišlja o tem, da bi začel neposredno posojati z zastavo kriptovalut, predvsem bitcoina in ethereuma. To je pomemben premik za banko in njenega CEO-ja Jamieja Dimona, ki je bitcoin nekoč označil za “prevaro.” A z novim ameriškim administrativnim okoljem, mehkejšimi regulativnimi ovirami in vedno pomembnejšimi strankami, povezanimi s kriptom, banka očitno korak za korakom širi svoj pristop do digitalnih sredstev.
Vendar pa posojanje s kripto kot zavarovanjem odpira več ključnih vprašanj:
Volatilnost: Bitcoin je približno šestkrat bolj volatilen kot S&P500. Kako bo banka določila razmerje vrednosti posojila in zavarovanja (loan-to-value)?
Mehanizem zavarovanja: Banka kriptovalut ne hrani na svoji bilanci, skrbništvo bi bilo pri tretjih ponudnikih, kot je Coinbase. Kako bo banka uveljavljala zastavno pravico ali izvedla zaseg v primeru neplačila?
Namen posojila: Gre za sprostitev likvidnosti dolgoročnih imetnikov ali financiranje špekulativnega trgovanja?
AML, skladnost in tveganja: Psevdoanonimnost kriptovalut otežuje spoštovanje zakonodaje proti pranju denarja. Kako bo banka izpolnjevala zahteve KYC v decentraliziranem okolju?
To, da JPMorgan sploh raziskuje takšno možnost, kaže na velik napredek kriptovalut. Hkrati pa razkriva napetosti med finančno inovacijo in potrebo po institucionalnih varovalih.
Nazaj na novice