• Krka je prejšnji teden izplačala dividende lastnikom delnic. Za dividende so namenili 251,96 milijona evrov ali 8,25 evra bruto na delnico. Dividenda je bila tako 10 odstotkov višja kot lani.
• ECB je julija ohranila obrestne mere nespremenjene, s čimer je prekinila trenutno fazo zniževanja obrestnih mer, potem ko jih je v zadnjem letu znižala osemkrat in jih pripeljala na najnižje ravni od novembra 2022. Odločevalci so zavzeli previdno držo in čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov, saj ocenjujejo vpliv dolgotrajne trgovinske negotovosti in morebitnih posledic predlaganih ameriških carin na gospodarsko rast in inflacijo. Inflacija je junija dosegla cilj ECB v višini 2 %, kar dodatno potrjuje odločitev o začasni ustavitvi prilagajanja denarne politike.
• S&P Global kompozitni PMI za ZDA je julija 2025 porasel na 54,6, potem ko je junija znašal 52,9, kar predstavlja najhitrejšo rast v letu 2025 in že 30. zaporedni mesec širitve gospodarske aktivnosti. Glavni motor rasti je bil storitveni sektor, kjer se je aktivnost okrepila najhitreje po decembru lani. Tudi proizvodnja se je povečala, vendar zmerneje, kar kaže na razhajanje v dinamiki med sektorji.
• Število novih zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je v tretjem tednu julija upadlo za 4.000 na skupno 217.000, kar je precej pod tržnimi pričakovanji, ki so znašala 227.000. Gre za šesti zaporedni tedenski padec in najnižjo raven od aprila, kar podaljšuje obdobje relativne odpornosti ameriškega trga dela po kratkotrajnih opozorilnih znakih v začetku leta. Po drugi strani pa je število trajajočih zahtevkov rahlo naraslo na 1.955.000 v predhodnem tednu, kar je druga najvišja vrednost od novembra 2021. To kaže na upočasnitev zaposlovalne dinamike, kljub nizki brezposelnosti.
• Prodaja obstoječih stanovanj v ZDA je junija 2025 upadla za 2,7 % na letno prilagojeno sezonsko raven 3,93 milijona enot, kar je padec z majske vrednosti 4,04 milijona in pod tržnimi pričakovanji, ki so znašala 4,01 milijona. Gre za najnižjo raven prodaje od septembra 2024.
• Terminske pogodbe na ameriške delniške indekse so se v danes rahlo okrepile, potem ko so glavni indeksi v prejšnji trgovalni seji zaključili mešano. V četrtek sta S&P 500 in Nasdaq Composite pridobila 0,07 % oziroma 0,18 %, pri čemer sta oba dosegla nove rekordne vrednosti. Medtem je Dow Jones izgubil 0,7 %, a kljub temu ostaja v pozitivnem območju na tedenski ravni. Trge podpirajo močni rezultati podjetij in spodbudni signali glede trgovinskih odnosov. Delnica Alphabeta se je podražila za 1 % po objavi boljših rezultatov od pričakovanj za drugo četrtletje ter zvišanju načrtovanih kapitalskih izdatkov za leto 2025 za dodatnih 10 milijard USD, kar dodatno utrjuje zaupanje vlagateljev v njihovo strategijo umetne inteligence.

V tem tednu:

• Četrtletna poročila: Microsoft Corp., Apple Inc., Amazon, Facebook Inc., Visa Inc., MasterCard Inc., ExxonMobil Corp. (Exxon Mobil), Procter & Gamble Co., Samsung, Hermès (Hermes International), Alibaba Group Holding Ltd, itd.
• Makroekonomski kazalci: ZDA - število razpisnih delovnih mest, BDP, odločitev Fed glede obrestnih mer, brezposelnost, proizvodni PMI. EU - BDP, inflacija. Nemčija - BDP. Francija - BDP. Kitajska - proizvodni PMI.

Vir: Bloomberg  

Z uvedbo individualnih naložbenih računov (INR) Slovenija stopa na pot bolj vključujočega, preglednega in davčno stimulativnega sistema dolgoročnega varčevanja. Gre za pomemben institucionalni premik, ki bo omogočil širši krog prebivalstva dostop do vlaganj v delnice, ETF-je in druge finančne instrumente, hkrati pa okrepil domači kapitalski trg in spodbudil razvoj slovenskega gospodarstva.

Že danes številni vlagatelji kupujejo delnice, ETF-je, obveznice in druge instrumente prek borznoposredniških hiš (BPH), kjer imajo odprte trgovalne račune, vključeni so v individualno upravljanje premoženja ali uporabljajo druge oblike varčevanja, ki jih BPH ponujajo. Ta infrastruktura ostaja ključna tudi pri INR računih,  vsak, ki bo želel odpreti INR račun, ga bo odprl prav prek borznoposredniških hiš, ki bodo omogočale dostop do raznovrstnih domačih in tujih naložb znotraj davčno ugodnejšega okvirja.

Kaj INR račun prinaša vlagateljem?

• Davčne ugodnosti: Dobički, doseženi znotraj INR računa, niso obdavčeni, dokler sredstva ostajajo v okviru tega računa. To pomeni, da vlagatelj ne plačuje kapitalskega davka pri vsakem premiku znotraj portfelja, temveč se morebitna obdavčitev odloži oziroma povsem izniči, če so izpolnjeni pogoji.
• Spodbuda dolgoročnemu varčevanju: INR račun je zasnovan z namenom spodbujanja stabilnih, dolgoročnih vlaganj. Tak pristop povečuje možnosti za učinkovito plemenitenje premoženja skozi čas in zmanjšuje negativne učinke pogostega trgovanja ali čustvenih odločitev na kratki rok.
• Dostop do slovenskih in tujih naložb: Vlagatelji bodo prek INR računa lahko enako kot doslej vlagali v slovenske delnice, kot so npr. Krka, NLB ali Triglav, pa tudi v globalne ETF-je, ki pokrivajo različne regije, sektorje in tematske strategije. Borznoposredniške hiše že danes ponujajo ta dostop, INR pa vnaša dodatno davčno komponento v korist vlagatelja.
• Krepitev domačega lastništva in trga: Eden izmed ključnih učinkov INR sistema je tudi povečanje deleža domačih vlagateljev v lastniški strukturi slovenskih podjetij. S tem se zmanjšuje odvisnost od tujega kapitala, podjetja pa dobijo bolj stabilno in dolgoročno naravnano bazo vlagateljev, kar olajšuje razvojne načrte, nove izdaje delnic in obveznic ter izboljšuje splošno odpornost trga.
• Finančna pismenost in osebna odgovornost: INR račun odpira prostor za širše vključevanje prebivalstva v investiranje in dolgoročno varčevanje. Spodbuja bolj zavestno upravljanje osebnih financ in prehod od klasičnega varčevanja na depozitih k bolj produktivnim oblikam investiranja.
   

Z uvedbo INR računov je država pokazala, da razume pomen dolgoročnega kapitalskega trga kot temelja za stabilno, razvojno in finančno odporno gospodarstvo. Uvedba sistema, ki spodbuja vlaganje v podjetja, inovacije in produktivna sredstva, je pameten korak, ki koristi tako posameznikom kot širši družbi. INR računi bodo v prihodnjih letih postali pomemben del finančnega okolja v Sloveniji.