• Krka v prvem polletju z 11 odstotkov višjim čistim dobičkom. Družba Krka je v letošnjem prvem polletju po prvi oceni ustvarila 1,049 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je povečal za 11 odstotkov na 246,7 milijona evrov. "V prvi polovici leta se je nadaljevalo dobro poslovanje," je dejal prvi mož Krke Jože Colarič.
• Slovenski borzni indeks SBITOP letos nad +38%, z močno rastjo NLB, Krke in Telekoma; pozitivno vpliva tudi uvedba INR računov in višja domača likvidnost.
• Delnice na evropskih borzah so v začetku današnjega trgovanja upadle, medtem ko EU pričakuje pismo ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
• Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek na svojem družbenem omrežju Truth Social Kanadi zagrozil z uvedbo 35-odstotnih carin na uvoz blaga iz te severne sosede ZDA. Nove višje carine za donedavno najtesnejšo ameriško zaveznico, s katero so ZDA gospodarsko tesno povezane, naj bi veljale s 1. avgustom.
• Delniški trgi ostajajo v bikovskem trendu, podprti s pričakovanji o znižanju obrestnih mer s strani centralnih bank v drugi polovici leta
• Ameriški indeks S&P 500 dosega nove rekorde, pri čemer tehnološke delnice ostajajo glavni gonilnik rasti (npr. Nvidia, Apple, Microsoft). 

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: JPMorgan Chase, Netflix, Johnson & Johnson, Bank of America, ASML, General Electric, Wells Fargo, Novartis, Morgan Stanley, American Express, Goldman Sachs, PepsiCo.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – industrijska proizvodnja, ZDA – inflacija, PPI indeks, maloprodaja.  

Vir: Bloomberg  

Zapisniki zadnjega zasedanja ameriške centralne banke (Federal Reserve) razkrivajo, da je večina članov odbora naklonjena znižanju obrestnih mer še v letošnjem letu. Takšno stališče kaže na vse večjo pripravljenost Federal Reserve na prilagoditev svoje denarne politike v luči upočasnjujoče se gospodarske rasti in povečanih globalnih negotovosti.

Dodatno je na obvezniške trge močno vplival poziv predsednika Donalda Trumpa, naj se temeljna obrestna mera (Fed funds rate) zniža za kar 300 bazičnih točk, kar pomeni drastično spremembo v smeri ultra-ekspanzivne politike. Ta poziv je spodbudil pričakovanja o višji inflaciji na dolgi rok ter povečal špekulacije o tem, da bi Trump lahko leta 2026 imenoval izrazito "golobjega" kandidata za vodjo  Federal Reserve.  Podsledično lahko za drugo polovico leta ohranimo velik optimizem. Dobičkonosnost podjetij, merjena prek rasti dobička na delnico (EPS), narašča, medtem ko se na denarnih trgih kopiči ogromna likvidnost – zlasti v denarnih skladih (money market funds), kjer so sredstva vlagateljev večinoma parkirana v kratkoročne instrumente, kot so zakladne menice, depozitni certifikati in repo pogodbe –, ki bo ob morebitnem znižanju obrestnih mer vsaj delno prisiljena iskati donos na delniških trgih.

Na trgovinskem področju je predsednik Trump napovedal 50-odstotne carine na brazilski uvoz, ki bodo začele veljati 1. avgusta, pri čemer je kot razlog navedel »nepoštene trgovinske prakse«. Poleg tega je izdal uradne opomine za uvedbo carin v višini 25 do 30 odstotkov tudi za Filipine, Brunej, Moldavijo, Alžirijo, Irak, Libijo in Šri Lanko. Vse omenjene dajatve bodo začele veljati istega dne, kar dodatno krepi napetosti v svetovni trgovini in povečano protekcionistično usmerjenost ZDA.

V ospredju tržnih pričakovanj je zdaj morebitno sklenitev trgovinskega sporazuma z Indijo in Evropsko unijo. Pogajanja med ZDA in EU so v zadnjih dneh očitno napredovala – evropski trgovinski komisar je izjavil, da je bil dosežen »dober napredek« pri oblikovanju okvirnega dogovora, ki bi lahko bil potrjen že v naslednjih dneh. Predvideni sporazum naj bi vključeval osnovno carinsko stopnjo vsaj 10 %, pri čemer bi lahko bili nekateri strateški izdelki, kot so letala Airbus, izvzeti iz tarifne sheme.

Evro je letos že pridobil skoraj 13 % v primerjavi z ameriškim dolarjem. Krepitvi evropske valute botruje predvsem splošna šibkost dolarja, ki je posledica vse večjih pomislekov vlagateljev glede posledic Trumpove protekcionistične trgovinske politike in hitro rastočega javnega dolga ZDA.

Obenem se izboljšuje tudi razpoloženje med vlagatelji, ki jih navdaja optimizem glede morebitnega gospodarskega oživljanja – zlasti po tem, ko je Nemčija začela obračati smer fiskalne politike v bolj spodbujevalno smer.

Na področju denarne politike v Evropi se pričakuje, da Evropska centralna banka (ECB) ta mesec še ne bo spreminjala ključne obrestne mere, vendar trgi še vedno stavijo na vsaj eno dodatno znižanje v drugi polovici leta.