• NLB Skupina je leta 2025 ustvarila 503 milijone evrov čistega dobička, že tretje leto zapored nad pol milijarde. Ob 15-odstotni ROTE in rasti prihodkov je potrdila odpornost poslovanja.

• Tehnološki velikan Alphabet je izdal 100-letno obveznico, kar analitiki razumejo kot strateško potezo in ne kot znak potrebe po likvidnosti. Podjetje z več kot 73 milijardami dolarjev letnega prostega denarnega toka in okoli 126 milijardami dolarjev gotovine si je s tem zagotovilo financiranje po 6,125-odstotni obrestni meri vse do leta 2126. Namen poteze je predvsem podpora načrtovanemu skokovitemu povečanju vlaganj v umetno inteligenco, ki naj bi letos dosegla približno 185 milijard dolarjev. Takšne izdaje dolgoročnega dolga so značilne za družbe, ki verjamejo, da gradijo infrastrukturo nove gospodarske dobe, in predstavljajo stavo na lastno dolgoročno prevlado.

• Ameriški trg dela je januarja presegel pričakovanja. Število zaposlenih zunaj kmetijstva (nonfarm payrolls) se je povečalo za 130 tisoč, stopnja brezposelnosti pa je nepričakovano upadla na 4,3 %, kar kaže na stabilen začetek leta in vztrajno povpraševanje po delovni sili. Čeprav so mesečni podatki pozitivno presenetili, pa letne revizije razkrivajo precej počasnejšo dinamiko v preteklem letu – povprečna mesečna rast zaposlenosti je znašala le 15 tisoč, bistveno manj od prvotno poročanih 49 tisoč. To pomeni, da je trg dela sicer odporen, vendar manj robusten, kot je kazalo sprva.

• Predsednik ZDA Donald Trump razmišlja o delnem znižanju oziroma izvzetjih iz 50-odstotnih carin na jeklo in aluminij, ki jih je uvedel lani, ker zvišujejo cene izdelkov in pritiskajo na potrošnike.
   

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Walmart, Alibaba, Nestle, Airbus, BHP, John Deere, Analog, Booking, Medtronic, Newmont, Air Liquide, Zurich Insurance, CRH, Constellation Energy, Moody's, DoorDash, Glencore, Quanta Services, BEA Systems, Infineon, Danone, Orange, Gold Fields, Coca-Cola, Goodman, Kinross, Garmin, EchoStar, Naturgy Energy, ACS, Devon Energy, First Energy, Watsco, Nordson, Santos, CNH Industrial, Figma, Renault.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – HICP indeks, PMI indeks, ZDA – FOMC zapisnik, PCE indeks, BDP, PMI indeks.

Vir: Bloomberg  

Če pogledamo številke za leto 2025, je slika preprosta. NLB Skupina ima 31,5 mrd EUR bilančne vsote, 24,5 mrd EUR depozitov komitentov in 18,7 mrd EUR neto posojil. To pomeni stabilno financiranje in izredno zdravo razmerje med krediti in depoziti. Bilanca ni napeta. To je Skupina z močnimi temelji.

Kapitalska pozicija je še bolj trdna. Skupni kapital znaša 3,9 mrd EUR, CET1 kapital 3,0 mrd EUR, kar pomeni 15,5-odstotni CET1 količnik. Regulatorna zahteva je občutno nižja, zato ima NLB Skupina udobno varnostno rezervo. Ni pod pritiskom kapitala ima prostor za rast, dividende in tudi morebitne prevzeme.

Dobiček za leto 2025 je znašal 503 milijone evrov. To pomeni, da NLB Skupina že več let zapored ustvarja več kot pol milijarde evrov čistega rezultata. Če se del dobička zadrži, knjigovodska vrednost raste. Tudi ob izplačilu dela dobička kapital postopno krepi bilanco. Notranja vrednost se povečuje.

Tržna kapitalizacija okoli 4 mrd EUR pomeni, da trg Skupino vrednoti približno na ravni njenega knjigovodskega kapitala. V ceni ni posebne premije za rast, niti za nadaljnjo konsolidacijo v regiji, ki jo omogoča visoka likvidnost, torej zdravo razmerje med depoziti in posojili. Prav tako ni premije za 15 %+ donosnost kapitala, ki jo NLB Skupina dosega.

V vrednotenju tudi ni upoštevan potencial digitalizacije, v katero Skupina sistematično vlaga in ki dolgoročno krepi učinkovitost ter stabilnost poslovanja. Digitalizacija in avtomatizacija pomenita večjo učinkovitost, nižje stroške in bolj prilagodljivo poslovanje. Če se ti učinki nadaljujejo, lahko dodatno podprejo donosnost.

Če NLB Skupina nadaljuje z organsko rastjo in disciplinirano dividendno politiko, bo knjigovodska vrednost rasla naprej. Ob vrednotenju okoli 1× knjige raste cena skupaj z njo. Če se multiplikator premakne na 1,2× ali 1,4× knjigovodske vrednosti, kar pri 15%+ donosnosti kapitala ni nerazumno, se lahko slika hitro spremeni v korist delničarja.

Skratka, kapital je skoraj 4 mrd EUR. Vprašanje je le, kdaj bo trg ta kapital začel vrednotiti kot produktiven in rastoč, ne pa zgolj kot številko v bilanci.

Pogled na globalni trg

Svetovno gospodarstvo se kljub izrazitemu političnemu, geopolitičnemu in trgovinskemu hrupu izkazuje za zelo odporno. Gospodarska rast v ZDA ostaja močna, podjetja še naprej intenzivno vlagajo, predvsem v umetno inteligenco, energijo in infrastrukturo, Evropa pa sicer raste počasneje, vendar se za zdaj uspešno izogiba recesiji. Ključno je, da se politična retorika zaenkrat še ni prelila v konkretne ukrepe, ki bi resneje zavrli realno gospodarsko aktivnost.

Rast evroobmočja naj bi letos dosegla približno 1%, kar pomeni zmerno, a stabilno dinamiko. Nemčija z rahlim fiskalnim popuščanjem nudi omejeno podporo gospodarstvu, Španija izstopa z nadpovprečno rastjo, tudi Združeno kraljestvo pa kaže znake izboljšanja aktivnosti.

Pomemben strukturni element v ozadju je pospešena investicijska agenda EU, zlasti na področju energetske infrastrukture in modernizacije elektroenergetskih omrežij (EU Grid projekti v okviru širših industrijskih iniciativ). Ti projekti, podprti z evropskimi in nacionalnimi sredstvi, ustvarjajo večletni investicijski cikel v infrastrukturi, energetiki in industriji.

Ta odpornost izhaja iz dejstva, da so temeljni nosilci rasti še vedno zdravi: fiskalna politika ostaja podporna, brezposelnost je nizka, inflacija se umirja, v ZDA pa poteka močan investicijski cikel. Gospodarstva so kompleksni sistemi z veliko inercije, zato imajo vlade na kratkoročna gibanja praviloma manj vpliva, kot se pogosto misli.

Menimo, da se bo tehnološko podprta rast indeksa S&P 500 nadaljevala ter da bo leto 2026 za indeks uspešno. Rast BDP v ZDA je v četrtem četrtletju dosegla skoraj 4% na letni ravni, kazalnik ISM v predelovalnih dejavnostih pa se je povzpel na najvišjo raven v zadnjih treh letih. Ob tem ostajajo podjetniške investicije robustne, predvsem zaradi nadaljnjih vlaganj v umetno inteligenco, energetiko in infrastrukturo, kar potrjuje, da realni sektor kljub negotovostim ohranja zagon.

Na drugi strani se globalna neravnovesja poglabljajo. Kitajski trgovinski presežek je dosegel rekordne ravni, medtem ko ZDA prek visokega javnofinančnega primanjkljaja dejansko financirajo del globalnega povpraševanja. V makroekonomskem smislu presežki ene države pomenijo primanjkljaje in zadolževanje druge. Za zdaj se dolg kopiči predvsem v javnem sektorju, ne v zasebnem, obvezniški trgi pa kljub temu ne kažejo izrazite zaskrbljenosti. Dolgoročno pa takšna struktura ostaja težko vzdržna. Torej, največje tveganje predstavlja Kitajska, kjer rast vse bolj temelji na zniževanju cen in izvozu presežnih zmogljivosti, medtem ko domače povpraševanje ostaja šibko.

Osnovni scenarij ostaja za 2026 pozitiven. Globalno gospodarstvo naj bi tudi v letu 2026 ohranilo solidno rast. V ozadju se sicer kopičijo neravnovesja, zlasti kitajski presežki in ameriški fiskalni primanjkljaj, ki bodo prej ali slej zahtevali prilagoditev. Kljub temu pa je trenutno makroekonomsko okolje izrazito naklonjeno delniškim naložbam: rast ostaja solidna, brezposelnost nizka, inflacija se umirja, investicijski cikel v umetno inteligenco pa podpira dobičke podjetij in kapitalsko porabo. Kombinacija teh dejavnikov ustvarja podporno ozadje za nadaljnjo dinamiko na delniških trgih.