• SBITOP ostaja privlačen predvsem kot dividendni indeks, saj rast tečajev v zadnjem letu temelji na dejanskem izboljšanju poslovnih rezultatov, močnih bilancah in stabilnih denarnih tokovih podjetij.
• Gospodarska rast ZDA je bila v letošnjem tretjem četrtletju na letno prilagojeni ravni 4,3-odstotna. Rast je presegla pričakovanja analitikov, obenem je bila najvišja v zadnjih dveh letih. Ob tem je bila industrijska proizvodnja v ZDA za 0,2 odstotka večja kot oktobra.
• Leto 2026 prinaša solidno gospodarsko rast ob umirjanju inflacije, a brez močnega izboljšanja na trgu dela: ZDA bodo znova rasle hitreje zaradi fiskalne podpore in lažjih finančnih pogojev, Evropa bo rasla zmerno predvsem po zaslugi Nemčije, Kitajska pa bo stabilna prek izvoza. Centralne banke (z izjemo Japonske) bodo postopno zniževale obrestne mere, kar podpira delniške trge.
• Domači trg dela: Povprečna plača za oktober je znašala 2572,07 evra bruto oz. 1610,90 evra neto. Od septembrske povprečne plače je bila v bruto znesku višja za 2,6 odstotka, v neto znesku pa za 2,4 odstotka. V zadnjem letu dni se je povprečna bruto plača v Sloveniji po izračunih statističnega urada zvišala za 7,7 odstotka, neto plača pa za 6,4 odstotka. Napovedi delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici 2026 ostajajo pozitivne. Načrtujejo 1,3-odstotno rast števila zaposlenih, oziroma skoraj 30.000 zaposlitev. Strukturna neskladja se pri tem poglabljajo.
• Paramount (združen s Skydance in pod nadzorom družine Ellison) želi kupiti Warner Bros. Discovery in s tem pridobiti nadzor nad celotnim medijskim ekosistemom (filmi, TV, HBO in predvsem CNN). David Ellison kot predsednik in izvršni direktor vodi skupino na strateški ravni, oče Larry Ellison pa zagotavlja kapital in osebna jamstva. To ni klasičen posel zaradi kratkoročnega dobička, temveč strateška poteza za dolgoročen vpliv, zlasti prek novic in informacij, saj ima Paramount  vpliv skozi zabavno industrijo že vzpostavljen. Netflix je v isti tekmi, a s povsem drugačno logiko: zanima ga predvsem studio in HBO, ne pa novičarski in televizijski del. Hkrati Oracle, ki ga je Larry Ellison ustanovil in v katerem ostaja ključni delničar, intenzivno vlaga v AI in podatkovno infrastrukturo, kar pomeni kapitalsko zelo zahtevno fazo in povečano finančno obremenitev v času hitrih tehnoloških sprememb. V takšnem okolju mediji postajajo strateško orodje, ne zgolj finančna naložba.
• Zlato je doseglo nov rekord nad 4.500 USD za unčo, saj vlagatelji pričakujejo nadaljnje zniževanje obrestnih mer v ZDA in iščejo varno zatočišče ob povečanih geopolitičnih napetostih; letos je njegova vrednost zrasla za okoli 70%, kar pomeni najmočnejšo letno rast po letu 1979.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Aehr Test Systems, Landec, Zenith Energy.
• Makroekonomski kazalci: Nemčija – PMI indeksi, ZDA – zapisnik FOMC.

Vir: Bloomberg  

Slovenski delniški indeks SBITOP bo tudi v prihodnje ostal izrazito dividendno usmerjen. Res je, da se je zaradi letošnje rasti tečajev dividendna donosnost v primerjavi s preteklimi leti nekoliko znižala, vendar to samo po sebi ne pomeni, da se je privlačnost domačega kapitalskega trga zmanjšala. Ključno je, da rast tečajev ni bila zgolj posledica izboljšanega sentimenta, temveč je v veliki meri sledila dejanskemu izboljšanju poslovnih rezultatov podjetij.

Pretežna večina družb v indeksu beleži višje dobičke, stabilne denarne tokove in zelo močne bilance z nizko zadolženostjo. Ob tem je na slovenskem trgu prisoten izrazit dividendni fokus vlagateljev, kar ustvarja pritisk in hkrati spodbudo upravam, da ob dobrih poslovnih rezultatih predlagajo ustrezno povišana izplačila. Borzne družbe namreč poleg svojih storitev in produktov »prodajajo« tudi svoje delnice ali obveznice, s tem pa neposredno vplivajo na ceno kapitala. Zato lahko tudi ob višjih tečajih upravičeno pričakujemo nadaljnjo rast absolutne ravni dividend, kar dolgoročno ohranja privlačnost indeksa SBITOP.

Tudi po letošnjem skoku cen slovenske delnice v povprečju ostajajo razmeroma zmerno vrednotene. Res je, da se je razkorak do ocenjene pravične vrednosti zmanjšal, vendar se je hkrati izrazito izboljšalo poslovanje podjetij. Rast tečajev tako odraža realno izboljšanje temeljnih kazalnikov in ne zgolj pretiran optimizem. Prostor za selektivno zanimive naložbe na slovenskem trgu zato ostaja, še posebej v luči prihajajočih individualnih naložbenih računov (INR), ki bodo v prihodnjem letu na trg prinesli nov domači kapital.

Razmerja P/E pri ključnih delnicah prve kotacije ostajajo zmerna in v večini primerov še vedno privlačna. Krka izstopa bodisi po zmernem P/E bodisi še izraziteje po nizkem P/EBITDA, kar odraža izjemno močan poslovni model, vse boljše poslovne rezultate ter zelo močno bilanco z visoko denarno pozicijo. NLB pa kljub vodilnemu položaju v regiji in odličnim poslovnim rezultatom še vedno trguje pri nizkem enomestnem P/E, kar kaže na izrazito konservativno vrednotenje trga.

Petrol, Triglav in Telekom Slovenije prav tako trgujejo pri nizkih do zmernih vrednotenjih, pri čemer so tečaji še vedno zadržani predvsem zaradi regulativnih in sektorskih tveganj. Prav pri teh podjetjih so pogosto vidna največja odstopanja med tržno ceno in fundamentalno vrednostjo, saj trg zaznana tveganja v cene vgrajuje bolj, kot to upravičujejo dejanski poslovni rezultati in izboljšani obeti. Posebej izstopa NLB, ki trguje pri P/E le okoli 7, kar odpira vprašanje, ali je vodilno bančno skupino v Sloveniji in širši regiji upravičeno vrednotiti tako zelo konservativno. Krka pa ostaja primer podjetja, ki mu trg že dalj časa priznava kakovost poslovnega modela, stabilnost rezultatov in sposobnost ustvarjanja dolgoročne vrednosti.

Ob pogledu naprej bo poleg dobrega poslovanja podjetij in njihovih močnih bilanc vse pomembnejšo vlogo igrala dinamika kapitalskih tokov. Uvedba davčno ugodnih INR računov marca 2026 bo na domači kapitalski trg prinesla nov, svež kapital slovenskih rezidentov. Že pred tem, v začetku leta, bo dodatno pozornost na slovenski delniški trg pritegnila tudi kotacija delnic Vzajemne zavarovalnice, in to ravno v času pred uvedbo INR računov.

V širšem evropskem kontekstu je ključen tudi premik v fiskalni politiki, z večjo javno porabo za infrastrukturo, energetiko in obrambo ter z ambicijo vzpostavitve kapitalske unije. Pogosto spregledana dimenzija tega procesa je akumuliran »speči« kapital v obliki bančnih depozitov, ki predstavlja velik potencialni vir za poglobitev kapitalskih trgov in dolgoročno rast. Instrumenti, kot so INR računi, so pomemben prvi korak pri aktivaciji tega kapitala. Če bo ta proces kapitalske unije uspešno izpeljan, Evropa ne bo dobila zgolj več infrastrukture in obrambnih zmogljivosti, temveč tudi globlje kapitalske trge, več lastnega dolgoročnega kapitala in stabilnejši razvojni model, predvsem pa več konkurenčnosti.