|
Do zdaj je poročalo že več kot 90 odstotkov družb iz indeksa S&P 500, skupna rast prihodkov znaša 8 odstotkov, dobičkov pa 11,7 odstotkov. Najmočnejši prispevek prihaja iz finančnega (+23,9 odstotka) in tehnološkega (+23 odstotka) sektorja, medtem ko je energetski kot edini zabeležil rahel padec. Vrednotenja ostajajo razmeroma visoka, pričakovani P/E za naslednjih 12 mesecev je okoli 24x. Bloombergovi konsenzni podatki kažejo, da naj bi se povprečen dobiček na delnico v indeksu S&P500 v letu 2026 povečal za 12,7 odstotka, leto pozneje pa še za 10,5 odstotka. Denarni tok na delnico raste še hitreje, razmerje neto dolg/EBITDA pa se znižuje proti 1,5x, kar potrjuje, da ameriška podjetja vstopajo v fazo zdravega finančnega ravnotežja, ki jo odlikujejo močni dobički, nizka zadolženost in postopno zniževanje obrestnih mer.
Ameriška centralna banka je sporočila, da bo s 1. decembrom ustavila zmanjševanje imetja državnih obveznic, medtem ko bo še naprej postopno zmanjševala portfelj hipotekarnih vrednostnih papirjev (MBS). Ko bodo te pozicije zapadle, bo Fed sredstva reinvestiral v kratkoročne ameriške zakladne menice (T-bills), kar pomeni, da bo bilanca nekaj časa “likvidnostno nevtralna”. V praksi Fed bilance ne more ohraniti nespremenjene, saj mora sistem ohranjati zadostno raven bančnih rezerv. Analitiki (Evercore, JPM) pričakujejo, da se bo bilanca znova začela povečevati že v prvem četrtletju 2026, za približno 200 – 250 milijard USD letno oziroma 20 milijard USD mesečno. Gre za tehnično upravljanje likvidnosti, ne za novo kvantitativno sprostitev.
Z zniževanjem obrestnih mer se lahko dodatna likvidnost prelije tudi iz denarnih skladov, kjer je trenutno parkiranih rekordnih, več kot 7 bilijonov USD. Ti skladi so v zadnjem letu ponujali ugodno razmerje med donosom in inflacijo, vendar bo z nižjimi obrestmi njihova privlačnost začela upadati. Del tega kapitala bi se lahko postopno prelil na delniške trge in podprl naslednjo fazo cikla.
Letos smo videli tudi fiskalno ekspanzijo, tako v Evropi kot v ZDA. Nemčija povečuje javne investicije in energetske subvencije, ZDA pa z infrastrukturnimi in obrambnimi programi nadaljujejo z visoko porabo.
Vse skupaj kaže na okolje, ki ostaja naklonjeno tveganju: podjetniški dobički so močni, bilance zdrave, fiskalni impulz pozitiven za delniške trge, monetarna politika se mehča, likvidnost se postopno viša. Trgi niso evforični, a tudi ne nervozni, kar je za zdaj najbolj zdrav scenarij za vstop v leto 2026. To se sicer ne nanaša na posamezne ekstreme, kot je Tesla, ki s P/E okrog 300 ostaja daleč od fundamentalnih temeljev, vendar večina velikih imen, kot denimo Alphabet z vrednotenjem pod 30, deluje razmeroma zmerno glede na rast prihodkov in dobička.
|