• Delniški trgi so teden začeli pod pritiskom, saj vlagatelji tehtajo možnost novega kroga ameriških carin proti Kitajski ter izpostavljenost regionalnih ameriških bank tveganemu trgu poslovnih nepremičnin.
• Indija je pripravljena povečati uvoz energentov iz ZDA.
• Kitajska meni, da so njeni nakupi ruske nafte legitimni.
• Crude (WTI) nafta padla pod 60 USD/sodček
• Na svetovnih trgih pa v ospredje ponovno stopa zlato, ki že nekaj mesecev odraža visoko likvidnost v sistemu in rast geopolitičnih napetosti. V multipolarnem svetu, kjer se veča rivalstvo med ZDA, Kitajsko in Rusijo, zlato ostaja edina »valuta«, ki jo ni mogoče zamrzniti ali blokirati, zato ga bodo vsi poli poskušali akumulirati. Zlato tako ostaja barometer geopolitičnega zaupanja, pa tudi simbol iskanja varnega zavetja v svetu, kjer je negotovosti vedno več.
• Švedski pohištveni velikan Ikea je v poslovnem letu 2024-2025, ki se je izteklo z avgustom, zaradi znižanja cen in varčevanja potrošnikov zabeležil upad prihodkov. Ti so znašali 44,6 milijarde evrov, kar je odstotek manj kot leto prej.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Amazon, Tesla, Netflix, SAP, Coca-Cola.
• Makroekonomski kazalci: Evorpa – PMI indkesi, ZDA – inflacija. 

Vir: Bloomberg  

V ZDA je gospodarska rast v tretjem četrtletju dosegla skoraj 4 odstotke na letni ravni, kar je bistveno več kot v evrskem območju, kjer se je rast gibala okoli 0,1 odstotka. Produktivnost ameriškega gospodarstva se povečuje za približno 3,5 odstotka na leto, predvsem zaradi močnega vala investicij v umetno inteligenco (UI) in napredno tehnologijo.

Investicije v informacijsko tehnologijo ostajajo izjemno močne, zlasti pri posodabljanju infrastrukture za umetno inteligenco. Po ZDA raste nova generacija podatkovnih centrov in energetskih omrežij, ki bodo napajali »možgane« umetne inteligence, infrastrukturo prihodnjega desetletja. Pri tako velikih vlaganjih se lahko kratkoročno pojavi zamik med izdatki in donosnostjo, a dolgoročno koristi pobere tisti, ki je pripravljen vložiti največ.

Simbol tega vala je Google, kot je bil nekoč pri vzponu interneta, je danes bolj sistem kot podjetje. Obvladuje iskanje, brskalnike in pametne telefone, hkrati pa gradi lastno plast umetne inteligence. Njegove rešitve poganjajo ne le lastne produkte, temveč tudi tekmece. Google torej prodaja »kisik«, ki ga drugi dihajo. Z okoli tremi bilijoni dolarjev tržne vrednosti in rekordnimi dobički se utrjuje kot ključni graditelj globalne UI-infrastrukture.

Takšna investicijska dinamika v tej in drugih industrijah v ZDA in rast produktivnosti ublažujeta negativne učinke Trumpove trgovinske in imigracijske politike. Trump uporablja visoke carine in izvozne prepovedi kot pritisk na Peking, a želi hkrati ohraniti odprta vrata za pogajanja. Kitajska odgovarja z lastnimi omejitvami, predvsem na strateških surovinah in tehnologiji, trgi pa medtem trepetajo pred novim krogom trgovinske vojne.

Če se investicijski in tehnološki val, zlasti na področju umetne inteligence, nadaljuje, bo ameriška gospodarska prevlada trajala še nekaj časa. Evropa medtem ostaja ujeta v strukturalne omejitve, od upada energetsko intenzivnih industrij do nizke konkurenčnosti in omejenega fiskalnega manevrskega prostora pri Franciji in drugih.

V ZDA se danes nekatera sistemska tveganja kopičijo v tako imenovanem trgu zasebnih posojil, kjer podjetjem denar posojajo skladi zunaj bančnega sistema. Gre za manj pregleden del finančnega sveta, v katerem se o pogojih dogovarjajo neposredno skladi in podjetja, kar lahko privede do nejasnega vpogleda v tveganja. Dodatno breme za finančni sistem predstavljajo tudi komercialne nepremičnine, kjer prazne pisarne pritiskajo na regionalne banke, ter globalni carry trade, pri katerem vlagatelji služijo na razlikah v obrestnih merah med japonskim jenom in ameriškim dolarjem. Če bi ameriške obrestne mere začele hitro padati ali bi Banka Japonske spremenila svojo politiko, bi se te pozicije lahko začele množično zapirati, kar bi povzročilo oslabitev dolarja, ponoven pritisk na inflacijo in morebitne likvidnostne pretresе na svetovnih trgih.

Medtem ko so to tveganja, ki delujejo v dolgoročnem ozadju in se morda nikoli ne bodo v celoti realizirala, vendar pa predstavljajo nekakšne robne pogoje mirnosti finančnega sistema, se v kratkoročnem fokusu vlagateljev ta teden začenja nova sezona objav četrtletnih rezultatov, ki jo tradicionalno odpirajo največje ameriške banke. Z umirjanjem inflacije in pričakovanimi znižanji obrestnih mer v ZDA in Evropi se pozornost seli od rekordnih obrestnih prihodkov h kakovosti kreditnih portfeljev, rasti posojil in stroškovni učinkovitosti.