• Družba Telekom Slovenije je prejela pet mednarodnih nagrad Speedtest Award, ki jih podeljuje eno vodilnih svetovnih podjetij za testiranje internetnih povezav Ookla. Med drugim so prijeli nagrado za najboljše mobilno omrežje v Sloveniji. Kot poudarjajo pri Telekomu, so priznanja rezultat večletnega dela strokovnih ekip in strateških vlaganj.
• Vodja IMF Kristalina Georgieva je opozorila, da svetovno gospodarstvo vstopa v obdobje trajne negotovosti. Kljub odpornosti po Trumpovih tarifah IMF napoveduje rast okoli 3%, a z vse več tveganji.
• ZDA so dokončale program pomoči Argentini v vrednosti 20 milijard dolarjev, je v četrtek sporočil finančni minister Scott Bessent in dodal, da je ministrstvo začelo kupovati argentinske pese. Pomoč bo namenjena utrditvi finančnega položaja južnoameriške države, ki jo vodi tesen zaveznik predsednika Donalda Trumpa Javier Milei.
• Zlato je poskočilo nad 4.000 USD/oz, kar kaže strah vlagateljev, medtem ko AI-evforija poganja rekordne vrednotenja ameriških tehnoloških delnic.
• Ta teden se začne sezona objav rezultatov za tretje četrtletje 2025, tradicionalno jo bodo odprle največje ameriške banke, med njimi JPMorgan Chase, Citigroup, Wells Fargo in BlackRock, Bank of America, Goldman Sachs in Morgan Stanley. Analitiki za ameriški indeks S&P 500 pričakujejo približno 3–4-odstotno rast dobičkov.

V tem tednu:

• Četrtletna poročila: JPMorgan Chase & Co., Johnson & Johnson, ASML NV, Wells Fargo & Co., Morgan Stanley, Goldman Sachs.
• Makroekonomski kazalci: Nemčija – HICP indeks, ZDA – inflacija, maloprodaja. 

Vir: Bloomberg  

V tem tednu bodo v ospredju zanimanja vlagateljev finančne družbe, predvsem banke. Z umirjanjem inflacije in pričakovanimi znižanji obrestnih mer v ZDA in Evropi se pozornost seli z rekordnih obrestnih prihodkov na kakovost kreditnih portfeljev, rast posojil in stroškovno učinkovitost. Ameriške banke, kot so JPMorgan, Bank of America in Goldman Sachs, bodo ponudile pomemben vpogled v gibanje depozitov, kreditnih izgub ter ponovno oživljanje investicijskega bančništva. V Evropi bo ključno, ali bodo banke ob nižjih obrestnih merah uspele ohraniti marže in dividendno politiko, medtem ko so zavarovalnice zanimive zaradi stabilnih denarnih tokov in razmeroma ugodnih vrednotenj. Pomemben trend v sektorju je tudi digitalna preobrazba, ki prinaša večjo učinkovitost, nižje stroške in dolgoročno rast dobičkov.

V ZDA finančni sektor trenutno deluje v kompleksnem političnem okolju, kjer največje banke v Trumpovi administraciji krmarijo med priložnostmi in pritiski. Ob prizadevanjih za sodelovanje pri javni ponudbi Fannie Mae in Freddie Mac se soočajo z večjim nadzorom zaradi očitkov o »debankingu«, medtem ko administracija sprošča bančno regulativo in krepi konkurenco kriptosektorja, ki se vse bolj približuje tradicionalnemu bančništvu.

Ta teden se začne sezona objav rezultatov za tretje četrtletje 2025, ki jo bodo tradicionalno odprle največje ameriške banke, JPMorgan Chase, Citigroup, Wells Fargo in BlackRock,  Bank of America, Goldman Sachs in Morgan Stanley. Razmerje med ceno in knjigovodsko vrednostjo (P/B) v ZDA znaša približno 1,6×, medtem ko se v Evropi giblje okoli 1,2×, kar kaže na izboljšano dobičkonosnost, stabilne bilance in rast kapitala. Sektor hkrati vse bolj prehaja v fazo digitalne transformacije, ki prinaša večjo učinkovitost, nižje stroške in višje dobičke vsaj na srednji rok.

Za vlagatelje, ki želijo staviti na rast bančnega sektorja, so zanimivi tematski UCITS ETF skladi, ki omogočajo enostavno in stroškovno učinkovito izpostavljenost tako ameriškim kot evropskim bankam. Med ameriškimi izstopa iShares S&P U.S. Banks UCITS ETF (BNKS, ISIN IE00BD3V0B10), ki sledi gibanju največjih ameriških bank, kot so JPMorgan, Bank of America in Wells Fargo, med evropskimi pa Amundi Euro Stoxx Banks UCITS ETF (LYBK, ISIN LU1829219390), ki zajema vodilne evropske banke, kot so BNP Paribas, Santander in Intesa Sanpaolo. Takšni ETF skladi imajo praviloma krepko nižje stroške upravljanja kot vzajemni skladi, višjo likvidnost in se z njimi trguje na borzi podobno kot z delnicami, kar omogoča takojšnji vstop ali izstop iz naložbe brez vzstopinh in iztopnih provizij. Dostopni so prek borznoposredniških računov, individualnih naložbenih računov (IUP) ali različnih oblik varčevalnih programov borznoposredniških hiš, zato predstavljajo sodobnejši in stroškovno učinkovitejši način vlaganja tudi v finančni sektor.