• Skupina Telekom Slovenije ocenjuje, da bo letos presegla prvotno napoved poslovanja. Prihodki od prodaje naj bi se ustavili pri 731 milijonov evrov, EBITDA pa pri 250 milijonov evrov. Rast načrtujejo tudi v prihodnjem letu, ko bodo po napovedih za naložbe namenili 217 milijonov evrov, so zapisali v Telekomu.
• Ameriški tehnološki mogotec Elon Musk je bil v sredo na pol poti do tega, da bi postal prvi bilijonar na svetu - za kratek čas je namreč njegovo premoženje preseglo 500 milijard dolarjev. K temu je med drugim pripomogla ponovna rast vrednosti njegovih podjetij, potem ko so med njegovim političnim udejstvovanjem utrpela določen padec.
• Nemška vlada je potrdila načrt modernizacije državnih institucij. Nemčija naj bi z načrtovanimi ukrepi za zmanjšanje birokracije stroške države zmanjšala za 25 odstotkov na okoli 16 milijard evrov. Število javnih uslužbencev namerava skrčiti za osem odstotkov.
• V zasebnem sektorju ZDA so septembra ukinili neto 32.000 delovnih mest, je sporočilo podjetje ADP. Rezultat je v nasprotju z napovedmi analitikov Wall Streeta, ki so pričakovali neto rast za 50.000.
• Najvišji predstavniki 28 vodilnih evropskih podjetij so na konferenci v Koebenhavnu izrazili pripravljenost, da do leta 2030 naložbe v Evropi povečajo za 50 odstotkov, vendar pa bo morala EU sprejeti določene ukrepe. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da je treba preiti od besed k dejanjem.
• V EU bodo vse banke, hranilnice in ponudniki plačilnih storitev od 9. oktobra komitentom omogočali, da se tako domača kot čezmejna plačila in nakazila v evrih prek vseh kanalov izvedejo takoj. Uveljavitev prinaša mehanizem preverjanja prejemnika plačila in možnost nastavitve limita plačila. V združenju bank svetujejo, da si ga uporabniki nastavijo.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Pepsi, BlackRock. CVS.
• Makroekonomski kazalniki: Evropa – maloprodaja, ZDA – FOMC zapisnik.

Vir: Bloomberg  

Delniški trgi so v septembru nadaljevali rast, saj močno poslovanje podjetij in pričakovano zniževanje obrestnih mer ustvarjata ugodno okolje za vlagatelje. Dobički družb v indeksu S&P500 so v drugem četrtletju 2025 porasli za 12%, napovedi za preostanek leta pa ostajajo dvoštevilčne. Hkrati Fed po prvem znižanju obrestnih mer letos signalizira, da je nadaljnje sproščanje politike mogoče že v prihodnjih mesecih. Kombinacija rekordne likvidnosti, nižajočih se donosov obveznic in optimizma glede rasti dobičkov tako podpira nadaljnjo rast trgov, pri čemer osrednji ameriški indeks S&P 500 vse bolj zanesljivo meri proti meji 7.000 točk.

Obenem ostaja zgodovinsko visoka likvidnost močan pospeševalec gibanj. V denarnih skladih v ZDA je parkiran rekorden obseg sredstev, ki trenutno prinašajo solidne donose, a z nadaljnjim padanjem obrestnih mer se bo njihova privlačnost zmanjševala. Del tega kapitala bo zato postopno iskal priložnosti na bolj tveganih trgih, predvsem v delnicah. Takšen preliv likvidnosti v kombinaciji z ugodnim poslovanjem podjetij ustvarja pogoje za nadaljevanje pozitivnega trenda na globalnih borzah.

Kljub temu pa tveganja nikakor niso zanemarljiva. Geopolitične napetosti in trgovinske vojne lahko hitro omajejo zaupanje vlagateljev, vztrajna inflacija pa bi centralne banke prisilila v bolj previdne korake. Kitajska se sooča s strukturnimi omejitvami rasti, od nepremičninske krize do šibke potrošnje, kar ustvarja negotovost v drugi največji svetovni ekonomiji. Tudi japonski carry-trade, pritisk poslovnih nepremičnin v ZDA ter visoka zadolženost razvitih držav so področja, kjer se lahko razmeroma hitro pojavijo tržna nihanja.

V prihodnje bo stabilizacija javnih financ vse bolj temeljila na kombinaciji obrestnih mer, fiskalne politike in zaupanja finančnih trgov. To zaupanje pa se lahko ob prevelikem zadolževanju hitro začne krhati. Najbolj ranljive so države z visokimi deficiti in političnimi negotovostmi, kot sta Francija in Velika Britanija, medtem ko ZDA pred resnejšimi pretresi ščiti »privilegij dolarja« kot globalne rezervne valute. Prav pojav digitalnih stablecoinov, vezanih na dolar, lahko to prednost še dodatno podaljša.

Za vlagatelje je sporočilo jasno: tehtnica je trenutno nagnjena v prid nadaljnji rasti trgov, a ob povečani nevarnosti nihanj. V takšnem okolju imajo aktivni upravljavci, ki s premišljeno razpršitvijo iščejo priložnosti v različnih regijah in sektorjih, pomembno prednost pred pasivnimi indeksnimi pristopi. Kombinacija likvidnosti, padajočih obrestnih mer in dobrega poslovanja podjetij ostaja ključni motor trgov, a previdnost in prilagodljivost sta danes vredni več kot optimizem.