|
Ameriška centralna banka Federal Reserve je ta teden pričakovano znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk, prvič letos. Čeprav inflacija v ZDA ostaja pri 2,9 %, vse bolj postaja jasno, da je dolgoročni inflacijski cilj centralne banke bližje 3 % kot dosedanjim 2 %. Razlogi za to so v pritiskih ameriške administracije, visokem javnem dolgu in industrijsko-tehnološki tekmi s Kitajsko. Trgi so odločitev sprejeli pozitivno, Wall Street znova dosega nove rekorde, vlagatelji pa računajo na cenejše financiranje in večjo privlačnost delnic tudi v prihodnje.
Med korporativnimi novicami je izstopal dogovor okoli TikToka, kjer bodo ameriški vlagatelji (Oracle, Silver Lake in Andreessen Horowitz) prevzeli večinski delež ameriškega poslovanja. S tem je zmanjšana negotovost glede prihodnosti aplikacije v ZDA, hkrati pa gre za pomemben signal glede tehnološke neodvisnosti in varnostnih vprašanj v odnosih s Kitajsko. Za Oracle to pomeni dodatno strateško pozicioniranje na področju podatkov in umetne inteligence, kar so vlagatelji nagradili z rastjo tečaja.
Negativno pa je odmevala novica o Nvidii, delnice so v sredo izgubile približno 1,6 %, potem ko je Financial Times poročal, da je kitajski regulator za internet prepovedal največjim domačim tehnološkim podjetjem nakup ameriških AI čipov. Ta poteza ni presenečenje, ampak logičen del kitajske strategije pospešene samozadostnosti pri polprevodnikih. Če k temu dodamo še energetski kontekst, postane slika še bolj otipljiva: Kitajska je leta 2024 začela graditi 94,5 GW novih premogovnih elektrarn, kar ustreza stotim blokom Šoštanja, v prvi polovici 2025 pa še dodatnih 46 GW oziroma približno 50 “Šoštanjev”. Takšna energetska ofenziva daje osnovo za rast podatkovnih centrov in lastne proizvodnje čipov. Do 2026 namerava Kitajska potrojiti proizvodnjo AI-čipov, Huawei pa že pripravlja prve tovarne.
Trumpova administracija je na to odgovorila že aprila z razglasitvijo »dneva premoga« in podaljšanjem življenjske dobe ameriških termoelektrarn, saj rastoče potrebe po elektriki poganjajo podatkovni centri za umetno inteligenco. Tekma se tako odvija na dveh frontah, na elektriki in čipih. Elektrika poganja čipe, čipi pa poganjajo umetno inteligenco in s tem prihodnjo produktivnost. Ameriške omejitve Nvidii in kitajske energetske investicije so tako dve plati iste globalne bitke za tehnološko vodstvo.
V Evropi je Evropska centralna banka (ECB) na septembrskem zasedanju odločila, da ključne obrestne mere ostanejo nespremenjene, depozitna pri 2,00 %, glavna refinančna pri 2,15 % in posojilna pri 2,40%. Inflacija je trenutno blizu srednjeročnega cilja 2%, zadnje projekcije pa predvidevajo 2,1 % v 2025, 1,7 % v 2026 in 1,9 % v 2027. ECB je nekoliko izboljšala napoved gospodarske rasti za leto 2025 (1,2 % namesto 0,9 %), a ostaja previdna, saj se zaveda, da so fiskalna tveganja v Evropi velika. Francija se sooča s politično nestabilnostjo ob poskusih konsolidacije javnih financ, Velika Britanija pa se pripravlja na proračun, kjer bo treba najti do 28 mrd GBP prilagoditev kljub politično občutljivim omejitvam pri davkih in transferjih. Skupna ugotovitev ostaja, da so finančna tveganja, predvsem politična, a če verodostojni načrti ne bodo sprejeti, bo prej ali slej svoje naredil trg.
Na domačem trgu je indeks SBI TOP lani in letos beležil visoko rast, pri čemer vlagatelji v ospredje vse bolj postavljajo stabilnost dividendnih donosov. Pričakovanja pred objavami rezultatov za devetmesečje največjih slovenskih družb ostajajo pozitivna, saj gre večinoma za podjetja z močno bilanco in predvidljivimi denarnimi tokovi. To krepi zanimanje domačih vlagateljev, ki ob globalni volatilnosti iščejo stabilne, donosne alternative.
|
