• Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal ukaz o znižanju carin na uvoz japonskih avtomobilov za 12,5 odstotne točke na 15 odstotkov. Poteza je del trgovinskega dogovora, ki sta ga državi dosegli julija.
• Slovenska podjetja so julija izvozila za skoraj šest milijard evrov blaga, kar je 8,5 odstotka več kot julija lani. Uvoz je bil medtem v medletni primerjavi s 5,8 milijarde evrov večji za 10,1 odstotka.
• Delo na daljavo v Nemčiji ostaja močno zasidrano. V Nemčiji je avgusta na daljavo vsaj občasno delalo 24,4 odstotka zaposlenih, kaže raziskava münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo.
• ADP poročilo izkazuje samo 54.000 novih zasebnih delovnih mest v ZDA, daleč pod pričakovanji – kar krepko povečuje možnosti znižanja obrestnih mer.
• Nemški bruto domači proizvod (BDP) se bo letos okrepil za 0,2 odstotka, kaže najnovejša napoved münchenskega inštituta Ifo. To je 0,1 odstotne točke manj od njihove poletne napovedi. Prihodnje leto pričakujejo 1,3-odstotno rast oziroma 0,2 odstotne točke nižjo od prejšnje napovedi, za leto 2027 pa so napovedali 1,6-odstotno rast.
• Rast cen življenjskih potrebščin v evrskem območju je avgusta malenkost pospešila. Po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat je bila medletna inflacija v minulem mesecu 2,1-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke več kot julija. V Sloveniji je bila s 3,0 odstotka precej nad evrskim povprečjem.
• Ameriški predsednik Donald Trump je zaprosil vrhovno sodišče ZDA, naj razveljavi odločitev pritožbenega sodišča, ki je v petek odločilo, da so številne Trumpove carine nezakonite. Vlada je pobudo na sodišče vložila v sredo in sodnike vrhovnega sodišča pozvala, naj hitro odločijo v prid predsednikovih pooblastil za uvedbo tovrstnih carin.

V tem tednu:

• Četrtletna poročila: Adobe, Synopsys, Kroger.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – odločitev glede obrestne mere, ZDA – inflacija, potrošniški sentiment. 

Vir: Bloomberg  

Zdaj je že povsem jasno, da vstopamo v obdobje, v katerem bodo visoki državni dolgovi razvitih držav in vsaj delna deglobalizacija podpirali vztrajno inflacijo ter oblikovali tržne razmere. Hkrati bodo demografski izzivi in priseljevanje v teh državah prisilili k prilagoditvam gospodarske in socialne politike. Skratka, ko se tveganja kopičijo, likvidnost ustvarja priložnosti in v takšnem okolju bodo aktivni upravljavci, kot pri produktih individualnega upravljanja premoženja v borzno-posredniških hišah, z razpršitvijo po sektorjih in regijah imeli precej več možnosti za uspeh kot pasivni indeksni pristopi.

Če pogled usmerimo na sedanjost vidimo, da so dobički podjetij v S&P500 v drugem četrtletju 2025 narasli za 12% v primerjavi z letom prej. Napovedi za do konca leta kažejo na dodatno rast, za leto 2026 pa so pričakovane rasti prav tako nad 10%. To ob napovedanim nižanjem obrestnih mer v septembru s strani Feda že danes ustvarja močno podporo za nadaljnjo rast globalnega delniškega trga.

A ob tem velja opozoriti tudi na tveganja. Geopolitične napetosti in trgovinske vojne lahko hitro načnejo zaupanje vlagateljev, vztrajna inflacija pa bi centralne banke prisilila v previdnejše zniževanje obrestnih mer. Visoki javni dolgovi pomenijo večjo občutljivost obvezniških trgov na presenečenja, kitajska nepremičninska kriza in šibka potrošnja pa ostajata globalni neznanki. Kitajska se sooča z vidnim ohlajanjem gospodarstva. Slabi izvoz, ki je bil v zadnjem letu eden ključnih motorjev rasti, ter zaskrbljujoči signali na trgu dela nakazujejo na poglabljanje težav. Čeprav se zaradi šibkejših kazalnikov krepi pričakovanje novih spodbujevalnih ukrepov, dosedanje izkušnje kažejo, da tovrstne intervencije ne zmorejo zagotoviti trajnejšega preobrata in da se kitajsko gospodarstvo sooča s strukturno omejitvijo potenciala za rast. 

Skratka, Kitajska peša, Evropa je ranljiva, globalno pa ostaja odprto vprašanje, ali je Trumpov mandat pospešil trajno gospodarsko in geopolitično fragmentacijo, ob tem monetarna politika v ZDA je vedno bolj podvržena politiki.

Kljub izpostavljenim tveganjem pa ostaja pomembno dejstvo, da je na trgih še vedno ogromno likvidnosti. V denarnih skladih je zbranih rekordno veliko sredstev, ki vlagateljem ob trenutnih donosih služijo kot varno parkirišče. Toda z nadaljnjim zniževanjem obrestnih mer se bo privlačnost teh skladov zmanjševala, kar pomeni, da se bo del tega kapitala postopno selil v bolj tvegane naložbe – najprej iz obvezniških v delniške trge. To ustvarja dodatno podporo za rast tečajev, saj lahko ob ugodnih makro razmerah pride do precejšnjega priliva svežega kapitala v delnice.