V tem tednu:

• Trgovinsko premirje med ZDA in Kitajsko uradno podaljšano za 90 dni.
• V ZDA so se cene življenjskih potrebščin, merjene z indeksom CPI, julija medletno zvišale za 2,7 odstotka, kar je enako kot mesec prej. Rast cen je bila tako nižja od pričakovanj ekonomistov, ki so napovedovali 2,8-odstotno inflacijo.
• Predsednik ZDA Donald Trump je za novega direktorja statističnega oddelka ministrstva za delo predlagal ekonomista konservativnega think-tanka Heritage Foundation E.J. Antonija. Prejšnjo direktorico Eriko McEntarfer je Trump v začetku meseca odpustil zaradi slabega poročila o zaposlovanju.
• Predsednik ZDA Donald Trump se je v ponedeljek sestal z glavnim izvršnim direktorjem ameriškega izdelovalca čipov Intel Lip-Bu Tanom, katerega je pred dnevi pozval k odstopu s položaja. Srečanje je bilo po Trumpovih besedah "zelo zanimivo".
• Ameriška proizvajalca čipov Nvidia in Advanced Micro Devices (AMD) sta se po poročanju medijev dogovorila, da bosta ameriški vladi nakazala 15 odstotkov prihodkov od prodaje svojih čipov na Kitajskem.
• Vrednost kriptovalute bitcoin je danes prvič v svoji zgodovini presegla mejo 124.000 ameriških dolarjev (106.000 evrov).

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Walmart, Home Depot, Intuit, Lowe's, Target.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – PMI indeksi, ZDA – FOMC zapisnik, Jackson Hole. 

Vir: Bloomberg  

Kljub skorajda prepolovitvi EURIBOR-ja v zadnjem dobrem letu dni, je NLB uspela povečati prihodke. Pri tem ima v portfelju veliko variabilno obrestovanih kreditov, kar jo je v obdobju rasti obrestnih mer močno podprlo, ob njihovem padcu pa potrjuje njeno sposobnost preusmerjanja rasti na druge vire prihodkov in ohranjanja visoke dobičkonosnosti.

Osebni nakupi delnic vseh članov uprave, vključno s predsednikom Blažem Brodnjakom, predstavljajo interni signal usklajenosti interesov z delničarji in zaupanja v izvajanje strategije. Četudi je prepolovitev EURIBOR-ja pritisk na obrestne prihodke, uprava z nakupi implicitno sporoča, da vidi prostor za nadaljnjo rast vrednosti prek pospešene kreditne aktivnosti, večjega deleža prihodkov iz provizij, stroškovne discipline,  integracije leasing poslov ter investicij v IT. Takšne poteze običajno težko razložimo drugače kot s prepričanjem, da kombinacija kapitalske moči, dividendne politike in 2030 ciljev (podvojitev bilance, prihodkov in dobička!) še vedno ni v celoti vračunana v borzno ceno.

Na zunanji strani se s tem ujemajo tudi pogledi tržnih analitikov, kjer konsenz ostaja izrazito pozitiven. Ključni argumenti v ozadju so stabilna dobičkonosnost kljub nižjim obrestim, dobro razmerje stroškovne učinkovitosti, robusten kapitalski položaj in nadpovprečen dividendni donos. Ko se takšna analitična slika poravna z notranjimi signali uprave, dobimo konsistenten okvir, ki podpira tezo o nadaljnjem ustvarjanju vrednosti za delničarje.

Kapitalsko in likvidnostno sliko NLB utrjujeta CET1 15,1% (najkakovostnejši kapital glede na tveganja) in TCR 18,4% (skupna kapitalska moč), medtem ko LTD 76,5% (posojila/depoziti; nižje = več likvidnosti) pomeni obilno rezervo za nadaljnjo rast. Ocenjujemo, da približno 10–12% bilance trenutno ustvarja nižji donos, kot bi ga lahko v posojilih, to predstavlja oportunitetni potencial, saj ta presežek se lahko usmeri v pospešeno kreditiranje ali pa služi kot “vojna skrinjica” za morebiten prevzem.

NLB je v prvem polletju ustvarila 274,4 milijona evrov čistega dobička, lani pa v celotnem letu 514,6 milijona evrov. V tem obdobju je izplačala 128,6 milijona evrov dividend, pri čemer cilja, da bodo izplačila predstavljala 50–60% letnega dobička. Po trenutnem tečaju to pomeni dividendni donos nad 8%, kar presega povprečje bančnega sektorja. Druga tranša letošnjih dividend je predvidena za december, ob potrditvi na skupščini pa bi skupno izplačilo za leto 2025 doseglo 257 milijonov evrov.