• Luka Koper bo od bilančnega dobička za leto 2024 za dividende namenila 2,10 evra bruto na delnico oziroma skupno 29,4 milijona evrov. Preostanek dobička v višini 16,1 milijona evrov bo ostal nerazporejen. 
• V preteklem tednu je EUR/USD pridobil približno +1,5%, mesec nazaj pa je zabeležil +2,8% rasti. Tečaj EUR/USD se giblje navzgor predvsem zaradi kombinacije političnih in ekonomskih dejavnikov. Zaskrbljenost glede neodvisnosti ameriške centralne banke in politični pritiski na Fed slabijo zaupanje v dolar. Vzporedno pa razlike v monetarnih politikah, z ECB, ki ostaja bolj ohlapna, in Fed brez jasnega usmerjanja, povečujejo privlačnost evra in s tem dvigujejo tečaj. Padec dolarja ni le posledica političnih pritiskov na Fed, temveč tudi vse večjih skrbi glede vzdržnosti javnih financ ZDA. Trgi vse bolj zaznavajo, da visoki proračunski primanjkljaji, ob hkratnem ohlapnem fiskalnem nadzoru spodkopavajo atraktivnost dolarja.
• Nemška podjetja vse pogosteje odpuščajo. Kljub rahli izboljšavi gospodarskega razpoloženja ostaja nemški trg dela pod pritiskom. V industriji skoraj vsi sektorji odpuščajo, v storitvah pa prevladuje raznolik pristop, kjer IT podjetja znova zaposlujejo, medtem ko gostinci, hotelirji in trgovci krčijo število zaposlenih. Gradbeništvo ostaja kadrovsko nespremenjeno. Po navedbah Ifo podjetjem še vedno primanjkuje naročil, ki bi opravičevala nova zaposlovanja.
• Švedski tekstilni velikan Hennes & Mauritz (H&M) je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 3,96 milijarde kron (358,1 milijona evrov) čistega dobička, medtem ko je bil leto prej pri 5,06 milijarde kron (457,6 milijona evrov), poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prihodki so padli z 59,6 na 56,7 milijarde kron.
• Prodaja novih hiš je v ZDA maja od aprila padla za 13,7 odstotka na letno prilagojeno raven 623.000 je poročalo ministrstvo za trgovino ZDA. Od lanskega maja je prodaja padla za 6,3 odstotka.
• Nemški kancler Friedrich Merz se je v Bruslju zavzel za hitro rešitev trgovinskega spora med EU in ZDA. Opozoril je, da se Evropa sooča s ključnimi tedni in meseci, pri tem pa izrekel podporo Evropski komisiji v prizadevanjih za trgovinski dogovor z ZDA, potem ko je predsednik Donald Trump zagrozil EU z uvedbo dodatnih carin. Trump je v minulih mesecih uvedel dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija, za okoli 60 držav in EU pa je napovedal še višje vzajemne carine, a je zvišanje zamrznil za 90 dni. Premor, ki je namenjen pogajanjem, se bo predvidoma iztekel 9. julija. Predstavniki za trgovino Evropske komisije se trenutno pogajajo z ameriško stranjo, da bi dosegli dogovor pred rokom.

V tem tednu:

• Četrtletna poročila: Constellation Brands, Yaskawa Electric, Shimamura.
• Makroekonomski kazalci: Nemčija – maloprodaja, inflacija, Evropa – HICP indeks, ZDA – PMI indeksi.

Vir: Bloomberg  

Konflikt med Iranom in Izraelom, ki vključuje tudi ZDA, je trenutno glavno geopolitično tveganje. Čeprav trgi za zdaj ostajajo mirni, se svet vse bolj sooča z nepredvidljivimi razmerami, ki jih je težko zajeti v standardne ekonomske modele. Vpliv na globalno gospodarstvo je za zdaj omejen.

Cene nafte so se zvišale predvsem zaradi povečane geopolitične premije, ne pa zaradi dejanskega izpada ponudbe. Dosedanja rast cen nafte bo kratkotrajen inflacijski učinek, ki ne bo bistveno spremenil smeri denarnih politik. Vseeno pa velja opozorilo, da če bi se kriza poglobila ali trajala dlje časa, bi to lahko sprožilo verižne učinke s posledicami za energetske trge, trgovinske tokove ter strateška razmerja med ZDA, Kitajsko in Rusijo.

Ob vsem tem so se vlagatelji znova obrnili k ameriškim državnim obveznicam, kar se odraža v znižanju donosnosti 10-letne obveznice pod 4,30 odstotka v preteklem tednu. Povečano povpraševanje po varnih sredstvih ni povezano zgolj z Bližnjim vzhodom, temveč tudi z notranjepolitičnim razvojem v ZDA. Predsednik Trump je namreč javno namignil, da bi lahko že jeseni zamenjal predsednika Feda Jeroma Powlla, kar je spodbudilo dvome o neodvisnosti centralne banke in povzročilo padec zaupanja v institucionalno stabilnost ZDA.

Ta pritisk se odraža tudi na valutnih trgih. Dolar je oslabel, njegov indeks (DXY) pa je dosegel najnižje ravni v zadnjih treh letih. Evro je pridobil vrednost in presegel 1,17 USD, kar je jasen signal preusmerjanja kapitala v valute z manjšim političnim tveganjem.

Čeprav so se donosi 10-letnih ameriških obveznic rahlo znižali pod 4,30 odstotka, napetosti na obvezniških trgih ostajajo visoke, kar lahko kmalu znova potisne donosnosti navzgor in dodatno oslabi dolar. Med glavnimi tveganji je vse bolj nesorazmerno naraščajoči ameriški fiskalni primanjkljaj, ki bi ga lahko dodatno povečalo sprejetje zakonodajnega paketa OBBB (One Big Beautiful Bill) v senatu do 4. julija. Paket vključuje visoko porabo za infrastrukturo, energetsko neodvisnost in subvencije za predelovalno industrijo. Čeprav trgi nanj gledajo z optimizmom glede rasti, se krepi skrb glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Ta pritisk se odraža v volatilnosti pri dolgoročnih obveznicah, saj investitorji zahtevajo višjo premijo za tveganje ob večji ponudbi dolga.

Tudi Evropa ni trdnjava fiskalne discipline. Nemčija, nekdanji zgled proračunske strogosti, je v predlogu proračuna za leto 2025 dejansko opustila »zavoro zadolževanja«. Vlada načrtuje 81,8 milijarde evrov primanjkljaja v osrednjem proračunu, dodatnih 60 milijard evrov pa prek zunajproračunskih skladov, s čimer skupni primanjkljaj presega 3 odstotke BDP, kar je nad mejo, določeno z maastrichtskimi kriteriji. Če je fiskalna sproščenost v ZDA pričakovana, je sprememba tona v Berlinu veliko večji signal, da se fiskalna ortodoksnost v evrskem območju mehča.

Za konec pa ne gre pozabiti na trgovinske napetosti. V začetku julija se pričakujejo nove objave o carinah na uvoz iz Kitajske in Evropske unije, predvsem v sektorjih avtomobilske industrije, zelenih tehnologij in čipovja. 9. julij, ki ga lahko imenujemo »drugi dan osvoboditve« (Second Liberation Day), naj bi zaznamoval simbolični začetek novega vala protekcionističnih ukrepov pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Čeprav so trgi te ukrepe deloma že vračunali, lahko dodatne podrobnosti ali ostrina izvedbe v poletnih mesecih povzročijo povečano volatilnost, zlasti v evropskem in azijskem izvoznem sektorju.