•  
• V tem tednu:
• Četrtletna poročila: Accenture, Kroger, Lennar, Darden,  Jabil Circuit.
• Makroekonomski kazalci: Japonska – odločitev glede obrestne mere, ZDA – maloprodaja, inflacija.

Vir: Bloomberg  

Na Ljubljanski borzi smo v zadnjem času priča pozitivnim premikom, ki krepijo zaupanje v domači kapitalski trg. Bonitetna agencija S&P je izboljšala oceno Republike Slovenije z "AA–" na "AA", kar je posledično vplivalo tudi na nadgradnjo ocen ključnih zavarovalnic. Sava Re in Zavarovalnica Sava sta prejeli oceno "A+" s stabilnim obetom, enako tudi Skupina Triglav, ki je poleg tega prejela višjo oceno za podrejene obveznice. To potrjuje dobro kapitalsko strukturo, operativno uspešnost ter pomen teh družb za domače finančno okolje.

Vodstvo Save Re dodatno izkazuje zaupanje v podjetje, predsednik uprave Marko Jazbec je dokupil 250 delnic POSR, kar utrjuje pozitiven signal za vlagatelje. Triglav pa uresničuje strategijo rasti v tujini, skupaj s partnerjema Prima Assicurazioni in Ageas Re vstopa na italijanski trg avtomobilskih zavarovanj, kar pomeni širitev prisotnosti in razpršitev virov prihodkov.

Telekom pod novim pravnim pritiskom

Manj spodbudno je dogajanje pri Telekomu Slovenije, ki se ponovno sooča z novo tožbo v višini 86,2 milijona evrov s strani Rune Enia zaradi domnevne zlorabe trga. Telekom ostaja pod visokim pravnim tveganjem. 

Petrol in tveganje pretirane regulacije

Petrol opozarja, da nadaljnja regulacija marž pri gorivih lahko privede do zapiranja prodajaln, manjših vlaganj ter predvidevamo  lahko, da tudi do dražjih drugih storitev, kjer ni cenovnega nadzora, kot so trgovsko blago, avtopralnice in gostinske storitve. Regulacija brez ustrezne analize lahko dolgoročno škoduje prav potrošnikom, ki naj bi jih ščitila. Postavlja se tudi vprašanje ali je pred viškom turistične sezone smiselno zaostrovati regulacije cen goriv na avtocestah? Zlasti ne brez temeljite analize učinkov?

SBI TOP med najbolj donošnimi indeksi v Evropi

Domači delniški indeks SBI TOP v letu 2025 beleži nadpovprečno rast, z več kot +34 % od začetka leta je med najuspešnejšimi v Evropi. Ključni dejavniki so dobri fundamenti podjetij, stabilne bilance, nizka zadolženost in nadpovprečni dividendni donosi. Tako so denimo nekateri blu chipi še vedno ocenjeni konservativno oziroma atraktivno, kar odpira prostor za nadaljnjo rast tečajev.

Večina jih ima bodisi zelo nizek dolg bodisi celo presežek denarnih sredstev. To pomeni, da niso oziroma so manj izpostavljeni tveganjem, povezanih z rastjo obrestnih mer, hkrati pa imajo več manevrskega prostora za nove naložbe, prevzeme, odkupe delnic ali višje dividende.

INR računi kot nova spodbuda za domače vlagatelje?

Posebno zanimanje vzbuja tudi uvedba t. i. INR računov, dolgoročnih naložbenih računov z davčnimi ugodnostmi, ki bodo omogočili lažje varčevanje v delnicah in ETFih. Ob visoki ceni nepremičnin in konec kocev tudi rekordnih vrednostih zlata domači kapitalski ostaja alternativa. Stabilno okolje in poslovanje in davčne spodbude bi lahko spodbudili priliv svežega kapitala in dodatno okrepili likvidnost ter stabilnost slovenskega trga kapitala. 

Tehnološki velikani v ospredju

Ameriške delniške indekse od aprila letos poganjajo predvsem tehnološki velikani, kot so Nvidia, Microsoft, Broadcom in drugi, ki tvorijo visoko koncentracijo v indeksu S&P 500. Vlagatelji stavijo na zniževanje temeljnih obrestnih mer ter nadaljnjo rast dobičkov podjetij. 

Za evropske vlagatelje ostaja ključno tudi valutno tveganje, saj so ameriške delnice denominirane v dolarjih. Gibanje valutnega para evro in dolar lahko pomembno vpliva na končni donos, ob krepitvi evra se lahko dobički z vidika evrskega vlagatelja zmanjšajo.

V zadnjem času se je povečalo tudi zanimanje za tako imenovane kriptodelnice, kot sta Coinbase in MicroStrategy. Gre za zelo volatilne naložbe, ki lahko v bikovskih fazah na kriptotrgu celo presegajo donose kriptovalut samih, kar sicer ni racionalno, ob tem pa so izpostavljene visokemu tveganju ter davčnim bremenom. Vlagatelji naj bodo zato posebej previdni, saj so te delnice močno odvisne od tržnega sentimenta in lahko ob spremembi razpoloženja hitro izgubijo velik del vrednosti.

Donosnosti dolgoročnih obveznic so ponekod že presegle najvišje ravni po letu 2008. Posebej pomembna je pri tem vloga Japonske, največje tuje imetnice ameriških obveznic (1130,8 mrd. dolarjev marca 2025). Kakršno koli večje prestrukturiranje njenega portfelja bi imelo sistemski vpliv na globalne obrestne mere in valutne tečaje.¸ Ob trenutnih fiskalnih pritiskih, visokem deficitu in geopolitičnih napetostih (ZDA–Iran–Izrael) vlagatelji vse bolj zahtevajo višjo premijo za prevzem dolgoročnega tveganja. 

Eden od potencialno najnevarnejših sprožilcev pa je ameriški zakon »Big Beautiful Bill« (BBB), ki bi lahko v prihodnjem desetletju povzročil za več bilijonov dolarjev novih izdatkov. Potrditev zakona v sedanji obliki bi lahko povzročila še večji skok dolgoročnih donosov, oslabitev dolarja in dodatni pritisk na Fed ter s tem zmanjšala privlačnost strategij​ carry trade, ki temeljijo na razlikah v obrestnih merah državnega dolga v različnih valutah (na primer jen – dolar), kar bi povečalo volatilnost na finančnih trgih. Prve znake te napetosti smo zaznali že avgusta 2024. 

Ob tem učinki Trumpovih carin in zmanjšane imigracije še niso zajeti v podatkih, a bi se lahko kmalu poznali v obliki višje inflacije in nižje zaposlenosti, to povečuje tveganje za ohlajanje ameriškega gospodarstva. Geopolitične napetosti med ZDA, Izraelom in Iranom se stopnjujejo zdaj že skozi vojaške eskalacije, kar povzroča dodatne motenje na energetskih trgih.