• Skupina Triglav v sodelovanju s partnerjema Prima Assicurazioni in Ageas Re začenja poslovati na italijanskem trgu avtomobilskih zavarovanj. Zaradi novega posla bo Skupina Triglav letos za približno tretjino presegla načrtovan obseg poslovanja, ki je bil prvotno določen v višini nad 1,8 milijarde evrov.
• Družba Petrol je v torek na državno odvetništvo vložila predlog za mirno rešitev spora v višini 68,6 milijona evrov, kot nadomestilo za škodo, nastalo zaradi regulacije cen energentov v obdobju od 21. junija 2022 do 17. junija lani družbe. Zahtevek temelji na oceni škode, ki jo je pripravila analitična družba Frontier Economics.
• Evropska komisija je objavila seznam 13 strateških projektov na področju kritičnih surovin v tretjih državah. Med njimi je tudi projekt Jadar, ki ga v Srbiji načrtuje rudarski velikan Rio Tinto. Po oceni komisije izbrani projekti za začetek delovanja skupno potrebujejo 5,5 milijarde evrov kapitalskih naložb.
• Evropska centralna banka (ECB) je podala soglasje Reinhardu Höllu kot članu uprave NLB, odgovornemu za preoblikovanje.
• Gen-I po oceni ZPS oškodoval odjemalce za 180 milijonov evrov.
• V veljavi višje carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA.

V tem tednu:

• Četrtletna poročila: Adobe, Inditex, Kroger, Dollarama. 
• Makroekonomski kazalci: Evropa – Industrijska proizvodnja, Nemčija – HICP indeks, ZDA – inflacija, potrošniški sentiment.

Vir: Bloomberg  

Čeprav so se trgovinske napetosti med ZDA in ključnimi partnericami navidezno umirile, se bližata dve pomembni prelomnici: 8. julija poteče 90-dnevna prekinitev carin z EU, 12. avgusta pa s Kitajsko. Podaljšanje je verjetno, a če bo odločitev sprejeta šele tik pred rokom, lahko to znova sproži nihanja na trgih. Osnovno pričakovanje ostaja, da bodo carine ostale približno na sedanji ravni, s sorazmerno omejenimi neposrednimi posledicami, vendar pot do stabilnosti ostaja negotova.

Medtem se kot osrednje makroekonomsko tveganje vse bolj uveljavlja dolgoročni javni dolg. Šibkejše povpraševanje na nedavnih dražbah na Japonskem, Avstraliji in Južni Koreji, skupaj z zdaj nekoliko napetimi pričakovanji pred bližajočimi ameriškimi izdajami 10- in 30-letnih obveznic, kaže na padajočo pripravljenost vlagateljev za financiranje obsežnih proračunskih načrtov v okolju višjih obrestnih mer.

Donosnosti dolgoročnih obveznic so ponekod že presegle najvišje ravni po letu 2008, in to kljub dejstvu, da večina centralnih bank, vključno z ECB, že dalj časa znižuje ključne obrestne mere. Vlagatelji vse pogosteje zahtevajo višjo premijo, saj dvomijo, da bodo napovedane fiskalne spodbude (od ZDA do Nemčije) dejansko prispevale k dolgoročni rasti produktivnosti. Splošni dvig globalnih donosnosti je jasen signal, da si vlade ne morejo več privoščiti zadolževanja v obsegu, ki je bil mogoč v obdobju ničelnih obresti, a je moč opaziti, da se globalna politika tega še ne zaveda. 

Na te napetosti se centralne banke za zdaj odzivajo previdno. Japonsko finančno ministrstvo razmišlja o zmanjšanju izdaj super-dolgoročnih obveznic. V ZDA pa bi, če bi se šibko povpraševanje nadaljevalo, lahko znova prišlo do aktivacije programa odkupov obveznic (quantitative easing), s ciljem povečanja likvidnosti. A takšen ukrep bi hkrati verjetno oslabil dolar, kar bi poslabšalo pogoje za t.i. strategije carry trade, ki temeljijo na razlikah v obrestnih merah državnega dolga v različnih valutah (npr. jen – dolar).  

V tem kontekstu ima Japonska pomembno vlogo, saj je največja tuja imetnica ameriških obveznic. Marca 2025 je imela v lasti približno 1.130,8 milijarde dolarjev ameriškega dolga. Vsako večje prestrukturiranje njenega portfelja bi zato vplivalo na globalne donose in valutne trge.

Eden ključnih sprožilcev večjega tveganja pa je tudi zakon "Big Beautiful Bill" (BBB). Če bo v sedanji obliki potrjen v Senatu ZDA, naj bi v prihodnjem desetletju prinesel več bilijonov dolarjev dodatnih izdatkov in krepko povišal deficit, in to v času, ko so trgi dolgoročno bolj občutljivi kot kadarkoli po letu 2008. Finančni trgi bi zakon verjetno kaznovali z višjimi dolgoročnimi donosi, oslabitvijo dolarja in pritiskom na Fed, da ukrepa.

Hkrati bi kombinacija šibkejšega dolarja in višjih dolgoročnih obresti lahko postopoma zmanjšala privlačnost carry trade strategij, kar bi dodatno povečalo volatilnost in možnost kapitalskih pretresov, česar smo kratko uverturo, sicer v zelo omejeni meri že zaznali avgusta 2024. Čeprav se trgovinske napetosti morda zdijo vsaj delno pod nadzorom, finančni trgi vse bolj zaznavajo globlja sistemska tveganja, povezana z vzdržnostjo javnih financ in spremembami v globalnem povpraševanju po dolgu. Morebitna potrditev zakona BBB in hkratna kombinacija višjih dolgoročnih obresti ter šibkejšega dolarja bi lahko postala sprožilec večjih pretresov na obvezniških in valutnih trgih. Previdnost, diverzifikacija ter spremljanje fiskalnih odločitev največjih gospodarstev bodo v bližnji prihodnosti ključni elementi za ohranjanje stabilnosti portfeljev.