• Nvidia je v prvem četrtletju 2025 objavila boljše rezultate od pričakovanih, saj so prihodki dosegli 44,1 milijarde dolarjev. To pomeni 12% rast v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in izjemno 69% povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Odlični rezultati so posledica močnega povpraševanja po infrastrukturi umetne inteligence, kar še dodatno utrjuje vodilni položaj Nvidie na tem področju.
• Ameriško sodišče je razveljavilo večino Trumpovih carin, kar je sprva prineslo olajšanje na finančne trge. Vendar pa je dan kasneje pritožbeno sodišče začasno zadržalo to odločitev, kar pomeni, da carine ostajajo v veljavi, dokler se ne zaključi pritožbeni postopek. Finančni trgi so se na začetno odločitev odzvali pozitivno, z rastjo borznih indeksov in okrevanjem cen nafte. Vendar pa je negotovost glede prihodnjih pravnih postopkov povzročila, da so te rasti upadle.
• Slabo povpraševanje na nedavnih dražbah obveznic v ZDA zvišuje možnost uvedbe QE s strani Feda, v kolikor bi se rast donosnosti obveznic nadaljevala v prihodnje, kar bi lahko povzročilo depreciacijo dolarja, oslabila donosnost carry trade strategij in močno vplivala na finančne trge, podobno kot v avgustu lani, ko je trg padel za približno 6%.
• Japonski finančni minister Katsunobu Kato je napovedal, da bodo oblasti še naprej pozorno spremljale razmere na obvezniškem trgu, saj so se donosnosti dolgoročnih obveznic močno znižale po možnosti zmanjšanja izdaje dolgov, kar sproža skrbi glede stabilnosti finančnih trgov in posledic za globalne strategije, kot je carry trade.
• Kitajska je ZDA pozvala, naj v celoti prekličejo "nezakonite enostranske carinske ukrepe", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poziv je sledil odločitvi ameriškega zveznega sodišča, da razveljavi vse t. i. vzajemne carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump napovedal 2. aprila.

V tem tednu:

• Četrtletna poročila: Broadcom, CrowdStrike, Lululemon Athletica, Ferguson Enterprises, Hewlett Packard, Dollar General, Dollar Tree.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – HICP indeks, maloprodaja, ECB konferenca, BDP, ZDA – podatki iz trga dela, PMI indeksi.

Vir: Bloomberg  

Centralne banke po svetu, vključno z japonskim finančnim ministrstvom in ameriškim Fedom, prilagajajo aktivnosti in komunikacijo z namenom umiritve rasti donosnosti obveznic. Japonsko finančno ministrstvo razmišlja o zmanjšanju izdaje dolgoročnih obveznic (super-long bonds), da bi ublažilo pritisk na trge. Signali prihajajo tudi iz ZDA, kjer si Fed želi stabilizirati donosnosti.

Predsednica San Francisco Fed, Mary Daly, je včeraj izpostavila možnost dveh znižanj obrestnih mer v letu 2025, a hkrati poudarila potrebo po potrpežljivosti, saj je stabilizacija inflacije proti ciljni ravni 2% ključna. To kaže na previdnost Feda, ki kljub možnosti sprostitve monetarne politike ne želi tvegati ponovnega pospeševanja inflacije. Če bi se nadaljevale šibke dražbe obveznic, bi Fed lahko posegel po agresivnem programu QE (quantitative easing), kar bi povečalo likvidnost in znižalo donosnosti, a hkrati povzročilo depreciacijo dolarja in vplivalo na globalno kapitalsko alokacijo.

Kaj je QE?

QE (quantitative easing) je orodje denarne politike, pri katerem centralna banka neposredno kupuje obveznice (najpogosteje državne) na sekundarnem trgu, da bi povečala likvidnost, znižala donosnosti in spodbudila kreditiranje ter gospodarsko rast. QE znižuje stroške zadolževanja za vlade, podjetja in potrošnike, a ob prekomerni uporabi lahko vodi do oslabitve domače valute in višje inflacije.

Razmere na ključnih trgih

Japonski obvezniški trg

Japonski finančni minister Katsunobu Kato je opozoril na velika nihanja donosnosti super-dolgoročnih obveznic. Nedavne dražbe 20- in 40-letnih obveznic so pokazale šibko povpraševanje, kar je povzročilo rast donosnosti in povečalo skrbi glede stabilnosti finančnih trgov. Ministrstvo razmišlja o zmanjšanju izdaje teh obveznic, kar bi lahko stabiliziralo razmere in olajšalo pogoje financiranja za vlado in podjetja. To bi vplivalo tudi na pokojninske sklade in zavarovalnice, ki vlagajo v dolgoročne instrumente.

Ameriški obvezniški trg

Tudi v ZDA so nedavne dražbe obveznic, zlasti 20-letnih, pokazale šibko povpraševanje, kar je povzročilo rast donosnosti in povečalo skrbi glede financiranja proračunskega primanjkljaja. Obstajajo znaki, da je Fed že posredoval z nakupi obveznic, kar analitiki imenujejo "tiho kvantitativno sproščanje" (silent QE). Nadaljevanje šibkega povpraševanja po ameriškem državnem dolgu bi lahko prisililo Fed v uradni QE, kar bi dodatno znižalo donosnosti, a tudi oslabilo dolar in povečalo globalno tveganje za carry trade.

Vpliv na carry trade strategije

Strategije carry trade, kjer vlagatelji izkoriščajo nizke obrestne mere na Japonskem (jen) za vlaganje v instrumente z višjimi donosi (npr. dolar), so pod pritiskom. Če se razlika med obrestnimi merami zmanjša ali se donosnosti v domači valuti (jen) zvišajo, strategija postane manj donosna. To lahko sproži množično zapiranje pozicij (deleveraging) in povzroči povečano volatilnost na finančnih trgih. Podoben scenarij se je v zelo omejeni obliki zgodil avgusta lani, ko so trgi v nekaj dneh izgubili približno 6% vrednosti.

Evropa

Kljub optimizmu, ki ga je prinesla nemška fiskalna odločitev, so pričakovanja o hitrih reformah ali napredku pri evropski integraciji pretirana. Draghi Report je predstavil načrt reform za povečanje konkurenčnosti, a pretirane politične volje za napredek na področju kapitalskih trgov ali bančne unije zaenkrat ni opaziti. Napredek pri fiskalni uniji je počasen, na primer, skupno zadolževanje EU za 150 milijard evrov za obrambne nakupe predstavlja manj kot 1% BDP evroobmočja.