• Skupina Luka Koper v prvem četrtletju s 30 odstotkov višjim čistim dobičkom. Skupina Luka Koper je v prvem četrtletju ustvarila 90,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil z 20 milijoni evrov višji za 30 odstotkov.
• Cinkarna Celje v prvem četrtletju s petkrat višjim dobičkom. Cinkarna Celje je v prvem četrtletju vknjižila prihodke v višini 58 milijonov evrov in čisti dobiček v višini 6,3 milijona evrov. S tem je prihodke na letni ravni okrepila za 22 odstotkov, dobiček pa povišala za skoraj petkrat. V družbi so rezultate, dosežene v zahtevnem in negotovem makroekonomskem okolju, označili za nadpovprečne.
• Skupina Triglav čisti dobiček v trimesečju okrepila za četrtino. Skupina Triglav je v prvem četrtletju skupni obseg poslovanja, ki zajema vse obračunane premije in druge prihodke, v medletni primerjavi okrepila za 18 odstotkov na 553,7 milijona evrov, čisti dobiček pa za 26 odstotkov na 46,1 milijona evrov. V Triglavu so pozitivne poslovne številke pripisali rasti obračunane bruto zavarovalne premije.
• Kitajska obtožila ZDA: Napetosti so znova izbruhnile, potem ko je Peking obtožil Washington spodkopavanja nedavnih trgovinskih pogajanj v Ženevi, potem ko je ameriško ministrstvo za trgovino izdalo opozorilo glede Huaweijevih čipov.
• Skrbi glede proračunskega primanjkljaja: Investitorje skrbi, da bo zakon o davkih in porabi predsednika Donalda Trumpa povzročil hitrejšo rast proračunskega primanjkljaja, kot je bilo prej pričakovano. Predlog sproža pomisleke o dolgoročni vzdržnosti ameriških javnih financ.
• Fed vztraja pri premoru: Uradniki ameriške centralne banke nadaljujejo s signaliziranjem podaljšanega premora pri dvigovanju obrestnih mer.
• Musalem: politika primerna, carine kratkoročen vpliv: Predsednik Fed iz St. Louisa Alberto Musalem je dejal, da trenutna denarna politika ostaja ustrezna in je ocenil inflacijske pritiske zaradi carin kot začasne.
• Moderna pridobila na vrednosti: Delnice so poskočile po tem, ko je ameriška FDA izdala nova priporočila, ki podpirajo posodobljene poživitvene odmerke cepiv proti covidu-19.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: NVIDIA, Costco, Salesforce, Xiaomi, Royal Bank of Canada, AutoZone, Lululemon Athletica, Veeva Systems, Agilent Technologies.
• Makroekonomski kazalci: Nemčija – inflacija, HICP indeks, maloprodaja, ZDA – PCE indeks, maloprodaja.

Vir: Bloomberg  

Upad slovenskega BDP v prvem četrtletju bi bil še izrazitejši, če rast državne porabe ne bi ublažila negativnih trendov v zasebnem sektorju. Kljub zahtevnemu makroekonomskemu okolju so borzna podjetja v tem obdobju uspela izboljšati poslovne rezultate. Večina domačih borznih blue chipov je pokazala dobro, če ne že odlično, predvsem pa stabilno poslovno formo. Z rastjo prihodkov, višjo dobičkonosnostjo in preseženimi pričakovanji analitikov. V času globalnih negotovosti se slovenski kapitalski trg znova potrjuje kot stabilna in vse bolj privlačna naložbena destinacija.

Skratka, v prvem četrtletju smo bili priča vrsti pozitivnih objav domačih borznih družb. Sava Re je prihodke povečala za petino, čisti dobiček pa za štiri odstotke. Cinkarna Celje je presenetila s skoraj petkrat višjim dobičkom kot v lanskem prvem četrtletju. Zavarovalnica Triglav je dosegla četrtinsko rast dobička in občutno povečala zbrane zavarovalne premije. Skupina Petrol je ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. EBITDA se je zvišal za skoraj tretjino, čisti dobiček pa se je več kot podvojil, in sicer na 31 milijonov evrov. Družba ob tem znova poziva k spremembi regulacije cen goriv. Krka je zabeležila najboljše četrtletje doslej. prihodki so prvič presegli pol milijarde evrov. Skupina NLB je kljub desetodstotnemu padcu dobička na 125,8 milijona evrov uspela povečati čiste prihodke za pet odstotkov, na 312,2 milijona evrov.

Takšne operativne številke se odražajo tudi na borzi. Indeks SBITOP je od začetka leta do 21. maja 2025 pridobil več kot 29 %, kar ga uvršča med najdonosnejše zahodne trge na svetu. Najbolj je letos izstopala delnica Petrola, ki je zabeležila 49,8% rasti, sledi Pozavarovalnica Sava (+38,8 %), Krka (+33,5 %) in Cinkarna Celje (+27,8 %). Tudi preostali člani indeksa – Telekom, Luka Koper, Triglav in NLB – beležijo dvomestne donose.

Ob tem je vredno omeniti, da imajo številne od teh delnic razmeroma nizke količnike P/E, kar nakazuje, da trg kljub rasti še ni precenjen. NLB na primer kotira z razmerjem P/E 5,76, Triglav 8,65, Petrol 12,65, Krka pa 13,89. V primerjavi s tujino to vsekakor niso visoke številke, zato lahko ugotovimo, da vrednotenja kljub rastem tečajev ostajajo atraktivna, upoštevajoč poslovanje in napovedi. Skupaj z visokimi dividendami, solidnimi bilancami in močnimi rezultati to dodatno potrjuje tezo: vroča delnica leta 2025 ni ena, to je kar celoten domači trg prve kotacije.

Konec ere najvišje bonitete za ZDA

Moody’s je znižal bonitetno oceno ZDA z AAA na AA1, kot razlog pa navedel nevzdržne javnofinančne primanjkljaje in vse višje stroške servisiranja dolga. Znižanje sledi potezam S&P (2011) in Fitcha (2023), kar pomeni, da ZDA pri nobeni večji agenciji nimajo več najvišje ocene.

Trgi so novico sprejeli mirno. Glede na to, da letni primanjkljaj presega dva bilijona ameriških dolarjev, obresti pa požrejo skoraj 20 odstotkov davčnih prihodkov, je bilo znižanje pričakovano. Ameriške obveznice ostajajo zelo likvidne in varne.

Začasno premirje, a spor ostaja

Znižanje je bolj simbolno kot strukturno. Dolar ostaja globalna rezervna valuta, globina ameriških kapitalskih trgov pa še naprej zagotavlja zaupanje vlagateljev. Pričakujemo, da bo Fed zaradi upočasnjevanja rasti in umirjanja inflacije v drugi polovici 2025 znižal obrestne mere za 100 bazičnih točk. Kot zanimivost lahko sicer omenimo, da podjetje Microsoft ostaja ena redkih družb na svetu, ki še vedno ohranja bonitetno oceno AAA, redkost tudi med največjimi korporacijami in drugimi organizacijami, ki svojo operativo financirajo preko dolžniškega kapitala.

Znižanje je bolj simbolno kot strukturno

Delniški trgi so pozornost že preusmerili nazaj na carinsko politiko in prihajajoče jesenske fiskalne bitke v kongresu. Konec fiskalnega leta v ZDA je 30. septembra, zato se v jeseni odločajo o proračunu za novo leto. Če dogovora ni, grozi tako imenovani shutdown, zaprtje zveznih izvršilnih agencij. ZDA in Kitajska sta sicer dosegli začasno trgovinsko premirje, kar je razveselilo trge, a spor ostaja nerešen. Ključna tveganja so morebitna vrnitev carin julija in avgusta ter poglobljeni konflikti glede tehnologije, subvencij in geopolitičnega vpliva. ZDA hkrati z novimi dogovori skušajo Kitajsko izločiti iz strateških dobavnih verig. Gospodarski učinki carin so za zdaj omejeni, a trgovinsko ravnovesje ostaja negotovo.