Weekly commentary

V tem tednu:

• Delničarji Addiko Bank, ki so že sprejeli konkurenčno ponudbo, jo lahko prekličejo do 23. julija 2026 in svoje delnice vključijo v NLB-jevo prevzemno ponudbo. NLB je podaljšala prevzemno ponudbo za Addiko Bank, prevzemni prag znižala na 50 odstotkov plus eno delnico ter ponudila 37 evrov za delnico, kar predstavlja 39,6 odstotka višjo ponudbo od konkurenčne ponudbe RBI.

• Krka dosegla novo rekordno vrednost delnice ter v Novem mestu odprla nov večnamenski objekt s centralno kuhinjo za oskrbo 11 restavracij v svojih slovenskih obratih.

• Triglav vstopa v hrvaško zasebno zdravstvo z nakupom 49-odstotnega deleža skupine Arsano Medical Group.

• Irma Gubanec imenovana za podpredsednico uprave Telekoma Slovenije; štiriletni mandat začne oktobra.

• Ameriška inflacija in proizvajalske cene so se junija dodatno umirile, kar je okrepilo pričakovanja o znižanju obrestnih mer Fed.

• Trge zaznamujejo različni odzivi centralnih bank na inflacijo, višje obrestne mere in geopolitična tveganja: ECB zaostruje politiko zaradi dražje energije, vlagatelji spremljajo ameriške in britanske odločitve, negotovost pa povečujejo razmere v Hormuški ožini; kljub temu ostajajo pomembni kakovost podjetij, zmerna vrednotenja in prihajajoči poslovni rezultati, med katerimi izstopa Krka z rastjo prihodkov (+7 %), dobička (+5 %) in višjo dividendo (9,10 evra na delnico).

• JPMorgan Chase je z boljšimi rezultati od pričakovanj uspešno odprl sezono objav poslovnih rezultatov ameriških bank.

• TSMC je zaradi močnega povpraševanja po čipih za umetno inteligenco povečal četrtletni dobiček za 77 odstotkov.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Alphabet, Novartis, Intel, Philip Morris, Nestle, T-Mobile, SAP, UniCredit, Volkswagen.

• Makroekonomski kazalci: Evropa – PMI indeks, obrestna mera ECB za mejni depozit in za operacije glavnega refinanciranja; ZDA – PMI indeks.

Gibanje indeksov

Vir: Bloomberg  

Slovenski delniški trg nadaljuje zelo uspešno leto. Indeks SBITOP je od začetka leta pridobil okoli 22 odstotkov, julija pa je dosegel novo rekordno vrednost nad 3.180 točkami. Rast je široko razpršena. Najbolj izstopata Luka Koper in Telekom Slovenije, močno pa so pridobile tudi Krka, Sava Re, NLB, Petrol in Zavarovalnica Triglav.

Slovenski trg je kljub rasti še vedno cenejši od večine razvitih tujih trgov. Indeks SBITOP se vrednoti pri približno 14-kratniku pričakovanega dobička, ob tem pa ponuja okoli 3,6-odstotno dividendno donosnost. Visoka dobičkonosnost družb, močne bilance in radodarne dividendne politike tako še naprej podpirajo zanimanje domačih in tujih vlagateljev. Dodatno zanimanje spodbuja začetek trgovanja z ETF SLOTR, ki omogoča enostavno in razpršeno izpostavljenost do vodilnih slovenskih borznih družb. Primeren je tako za individualne naložbene in trgovalne račune kot tudi za institucionalne vlagatelje.

Kako lahko borza podpre rast in prevzeme, kaže tudi hrvaški Bosqar, ki je z izdajo novih delnic zbral 150 milijonov evrov, povpraševanje pa je preseglo ponudbo. Kapital bo namenjen nadaljnji regionalni širitvi in razvoju prehranske platforme, v kateri je tudi slovenska Panvita. Pomembno vlogo pri razvoju hrvaškega kapitalskega trga ima obvezni drugi pokojninski steber, ki zagotavlja stabilnejšo bazo dolgoročnega domačega povpraševanja.

Tudi Slovenija ima več kot 30 milijard evrov bančnih vlog ter pomemben kapital gospodinjstev, podjetij, pokojninskih skladov in zavarovalnic. Ob generacijskem prehodu bi bilo zato smiselno razvijati nove domače borzne platforme, ki bi kapital lažje usmerjale v rast, povezovanje in lastniške prehode slovenskih podjetij. Takšne rešitve bi lahko ob sodelovanju javnih in zasebnih vlagateljev podprle tudi večje naložbe doma in v regiji.

V ospredju ostaja Krka, katere delnica je ta teden dosegla novo rekordno vrednost 270 evrov. Na skupščini 9. julija je predsednik uprave Jože Colarič predstavil oceno poslovanja za prvo polletje. Prihodki skupine so se povečali za sedem odstotkov na 1,12 milijarde evrov, EBITDA za 18 odstotkov, dobiček iz poslovanja za 20 odstotkov, čisti dobiček pa za pet odstotkov na več kot 260 milijonov evrov. Po navedbah uprave so bili operativni rezultati najboljši od ustanovitve družbe, dosedanje poslovanje pa kaže, da bo Krka dosegla načrtovane celoletne cilje.

Prodaja se je povečala v petih od šestih regij. Največja ostaja vzhodna Evropa, kjer je rast podpirala predvsem 15-odstotna rast prodaje v Rusiji. Najhitreje so rasli čezmorski trgi, medtem ko je prodaja v zahodni Evropi nekoliko upadla.

Skupščina je potrdila izplačilo 9,10 evra bruto dividende na delnico, kar je 10,3 odstotka več kot lani. Do nje bodo upravičeni delničarji, vpisani v delniško knjigo 22. julija, izplačevanje pa se začne 23. julija. Istega dne bo Krka po obravnavi nadzornega sveta objavila tudi nerevidirane rezultate za prvo polletje. Uprava je za 36 mesecev dobila še pooblastilo za nakupe lastnih delnic do desetih odstotkov osnovnega kapitala, omogočen pa je tudi njihov poznejši umik. Družba je v Novem mestu odprla še večnamenski objekt s centralno kuhinjo za oskrbo enajstih restavracij v svojih slovenskih obratih.

Živahno ostaja tudi pri drugih domačih družbah. Zavarovalnica Triglav z nakupom 49-odstotnega deleža skupine Arsano Medical Group vstopa na hrvaški trg zasebnega zdravstva. NLB je podaljšala prevzemno ponudbo za Addiko Bank in prevzemni prag znižala na 50 odstotkov plus eno delnico, s čimer je povečala možnosti za uspešen zaključek prevzema. V Telekomu Slovenije je bila za podpredsednico uprave imenovana Irma Gubanec, ki bo štiriletni mandat začela oktobra.

Po Krki se bo avgusta nadaljevala sezona objav polletnih rezultatov. Poročali bodo NLB, Triglav, Sava Re, Luka Koper, Telekom Slovenije, Petrol, Cinkarna Celje in druge domače družbe. Rezultati bodo pokazali, ali bo močna rast slovenskih delnic dobila nadaljnjo podporo tudi v poslovanju podjetij.

V tem tednu:

• Krka je prvo polletje po prvih ocenah zaključila zelo solidno: prihodki od prodaje so zrasli za 7% na 1,14 milijarde evrov, čisti dobiček pa za 5% na 260 milijonov evrov, ob tem pa družba nadaljuje tudi privlačno dividendno politiko z 9,10 evra bruto dividende na delnico, kar je 10,3% več kot lani.

• V kratkem bo na Ljubljanski borzi začel trgovati tudi globalni ETF WORLD, ki bo vlagateljem omogočal razpršeno izpostavljenost do razvitih svetovnih trgov in bo primeren za uporabo znotraj individualnih naložbenih računov.

• Na Ljubljanski borzi že trguje ETF Slovenija (SLOTR), ki je izredno primeren za individualne naložbene račune, saj vlagatelju z enim samim nakupom omogoča razpršeno izpostavljenost do vodilnih slovenskih borznih družb; zaradi pregledne strukture, nizkih stroškov, borzne likvidnosti in sledenja indeksu SBITOP TR pa je zanimiv tudi za pokojninske sklade, vzajemne sklade, zavarovalnice in druge institucionalne vlagatelje, kot tudi za posameznike in podjetja.

• UniCredit želi prevzeti Commerzbank predvsem zaradi ekonomije obsega in velikih stroškovnih sinergij, saj bančništvo postaja vse bolj digitalno in tehnološko, kjer večja banka lažje razporedi stroške IT-sistemov, regulative in razvoja na širšo bazo komitentov; ključna odprta tema pa ostaja, koliko teh prihodnjih sinergij pripada UniCreditu kot učinkovitejšemu upravljavcu in koliko jih bo moral skozi višjo ponudbo deliti z delničarji Commerzbank.

• Po spominskih čipih se pozornost vlagateljev v AI dobavni verigi seli tudi na manj opazne, a ključne komponente, kot so MLCC keramični kondenzatorji, ki uravnavajo napetost in stabilnost delovanja AI strežnikov; ker lahko posamezen napreden strežniški sistem potrebuje več sto tisoč takšnih komponent, trg v njih vidi novo možno ozko grlo in vir cenovne moči za največje azijske dobavitelje, kot so Murata, TDK, Taiyo Yuden, Yageo, Walsin in Samsung Electro-Mechanics, medtem ko je med bolj znanimi ameriškimi AI dobavitelji v tej zgodbi še Micron (MU).

• Kljub geopolitičnim napetostim, višjim cenam nafte in občasnim skrbem glede potrošnje ostaja razpoloženje na trgih razmeroma stabilno, saj ga podpirajo visoka likvidnost, pričakovana rast dobičkov podjetij, močna AI investicijska zgodba in še vedno solidni makroekonomski podatki; vlagatelji zato tudi ob povečani negotovosti še naprej iščejo priložnosti predvsem v tehnološkem sektorju in širši dobavni verigi umetne inteligence.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: JPM, BoA, Goldman Sachs, Citigroup, Wells Fargo.

• Makroekonomski kazalci: Evropa – avkcije državnih obveznic, ZDA – inflacija.

Gibanje indeksov

Vir: Bloomberg  

Najboljši portfelj ni tisti, ki ima največ naložb ali najvišji pričakovani donos. Je tisti, ki je izdelan za konkretnega človeka: za izvor njegovega premoženja, obveznosti, življenjsko obdobje, likvidnostne potrebe in tveganja, ki jih pogosto sploh ne vidi. Slovenci imamo na bančnih računih več kot 30 milijard evrov prihrankov. V zadnjih desetih letih je skupna inflacija znašala 31,7 odstotka. Kljub temu velika večina Slovencev še vedno odlaša z vlaganjem v donosnejše naložbe. Razmere se nekoliko izboljšujejo z uvedbo individualnih naložbenih računov, saj je bilo odprtih že več kot 10.000 takšnih računov

Ko ljudje vprašajo, kateri portfelj je najboljši, običajno pričakujejo seznam: koliko delnic, obveznic in zlata. Toda vsi lahko kupijo enake naložbe, ne bi pa smeli imeti enakega portfelja. Dober portfelj zato vsebuje dele, ki se odzivajo na različna okolja. Ob gospodarski rasti lahko delajo delnice. Ko se rast upočasni in padajo obrestne mere, lahko pridobivajo kakovostne obveznice. Ob inflacijskem presenečenju lahko bolje delujejo zlato, surovine…

Podjetnik, ki ima večino premoženja v lastnem podjetju, je že izpostavljen gospodarski rasti, panogi, državi in ključnim strankam. Če prosti denar vloži še v domače banke, industrijo in nepremičnine, je njegov trgovalni račun lahko na videz razpršen, celotno premoženje pa še vedno temelji na enem samem scenariju. Podobno velja za lastnika več nepremičnin. Njegovo premoženje je že povezano z domačim gospodarstvom, obrestnimi merami, regulacijo in lokalno demografijo. Dodatna naložba v nepremičninske družbe tveganja ne zmanjšuje, ampak ga podvaja. Dober portfelj zato ne začne pri vprašanju, kaj kupiti. Začne pri vprašanju, katera tveganja vlagatelj že ima in katera je smiselno še prevzeti.

Več imen še ne pomeni razpršenosti

Razpršenost ni zgolj večje število delnic, ampak število neodvisnih razlogov, zaradi katerih portfelj ustvarja donos. Vlagatelj ima lahko dvajset delnic iz sedmih panog, pa je še vedno odvisen od enega motorja: gospodarske rasti in pripravljenosti vlagateljev na tveganje. Ko pride recesija ali likvidnostni šok, se navidezno različne naložbe začnejo gibati enako. Dober portfelj zato vsebuje dele, ki se odzivajo na različna okolja. Ob gospodarski rasti lahko delajo delnice. Ko se rast upočasni in padajo obrestne mere, lahko pridobivajo kakovostne obveznice. Ob inflacijskem presenečenju lahko bolje delujejo zlato, surovine ali podjetja z močjo oblikovanja cen. V času stresa postaneta dragocena likvidnost in možnost kupovanja takrat, ko morajo drugi prodajati. Namen ni, da vsak del portfelja ves čas raste. Namen je, da celota ni odvisna od enega samega motorja.

Pri večjem premoženju cilj praviloma ni najvišji donos v enem letu. Tak rezultat je najlažje doseči z večjo koncentracijo in večjim tveganjem. Pravi cilj je, da premoženje dolgoročno raste hitreje od inflacije, davkov in porabe, hkrati pa ostane dovolj stabilno in likvidno, da vlagatelju ni treba prodajati ob napačnem času. Po 50-odstotnem padcu je za vrnitev na začetno vrednost potrebna 100-odstotna rast. Pri večjem premoženju je zato pogosto pomembneje preprečiti eno veliko napako kot vsako leto loviti nekaj dodatnih odstotnih točk donosa.

Vrednost je v celoti

Izbrati posamezno delnico je danes lažje kot nekoč. Informacij je ogromno, trgovanje je cenejše, dostop do svetovnih trgov pa skoraj neomejen. Težji del je iz posameznih naložb sestaviti smiselno celoto. Treba je razumeti, kako se naložbe povezujejo z vlagateljevim podjetjem, nepremičninami, prihodki, dolgovi in prihodnjimi obveznostmi. Prepoznati je treba skrite koncentracije, določiti potrebno likvidnost ter zgraditi portfelj, ki ne temelji na eni sami napovedi. Najboljši portfelj zato ni najbolj drzen in ne najbolj zapleten. Je portfelj, v katerem ima vsaka naložba svojo nalogo, vsako tveganje svojo mejo in celota jasen namen.

Premoženje ni le številka na računu. Je varnost družine, svoboda odločanja, možnost naslednje investicije in pogosto rezultat desetletij dela.

V tem tednu:

• Novi ETF SLOTR vlagatelju z enim nakupom omogoča izpostavljenost do vodilnih slovenskih podjetij iz indeksa SBITOP TR. Celotne prejete dividende se samodejno reinvestirajo, zato ostajajo naložene in povečujejo vrednost sklada.

• Slovenski delniški trg kljub letošnji rasti ostaja razumno vrednoten. Družbe imajo večinoma močne bilance, nizko zadolženost in stabilne denarne tokove, kar ustvarja dobre temelje za nadaljnjo rast poslovanja ter ohranjanje visokih dividendnih izplačil.

• NLB ostaja podprta z dobro kreditno rastjo, visoko kakovostjo portfelja, močnim presežnim kapitalom in privlačno dividendo. Višji Euribor izboljšuje obrestne obete, dodatno zanimanje pa prinaša aktualna prevzemna zgodba okoli Addiko Bank.

• Trg dela v evroobmočju ostaja zelo močan: brezposelnost je maja ostala pri rekordno nizkih 6,2 odstotka, število brezposelnih pa se je znižalo na najnižjo raven v skoraj letu in pol.

• Nafta je zdrsnila pod 68 dolarjev za sod: večji pretok skozi Hormuško ožino, okrevanje izvoza iz ZAE in Irana, rekordne ruske pošiljke ter napredek v ameriško-iranskih pogovorih povečujejo ponudbo in pritiskajo na cene.

• Fed ostaja zavezan znižanju inflacije: predsednik Kevin Warsh je ocenil, da so se inflacijska pričakovanja v zadnjem mesecu umirila, vendar poudaril, da bo centralna banka vztrajala pri ponovni vzpostavitvi cenovne stabilnosti.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: PepsiCo, Delta Air Lines, Levi's.

Makroekonomski kazalci: Evropa – maloprodaja, ZDA – PMI indkesi, FOMC zapisnik.

Gibanje indeksov

Vir: Bloomberg

Slovenski kapitalski trg je dobil pomembno novost. Na Ljubljanski borzi je začel kotirati ILIRIKA SBITOP TR UCITS ETF, prvi domači ETF na vodilne slovenske delnice. Vlagateljem omogoča, da z enim samim nakupom pridobijo izpostavljenost do indeksa SBITOP TR in s tem do najpomembnejših slovenskih borznih družb. ETF kotira pod oznako SLOTR, njegova upravljavska provizija pa znaša 0,60 odstotka letno. Za trgovanje je na voljo prek mobilne aplikacije in trgovalne platforme ILIRIKA ter drugih članov Ljubljanske borze.

Z enim nakupom do slovenskega trga

Za številne vlagatelje je vprašanje, katere slovenske delnice kupiti, zahtevno. Posameznik mora spremljati poslovanje podjetij, ocenjevati njihovo vrednost, določati deleže posameznih naložb in portfelj skozi čas prilagajati. ETF ponuja preprostejšo rešitev. Z nakupom ene delnice sklada vlagatelj pridobi razpršeno izpostavljenost do podjetij, kot so Krka, NLB, Petrol, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Sava Re, Luka Koper, Salus in Cinkarna Celje. Namesto izbire med posameznimi družbami lahko tako z enim nakupom investira v osrednji del slovenskega delniškega trga. Če je bilo doslej vprašanje, katere slovenske delnice izbrati, domači ETF ponuja preprost odgovor: kupi slovenski trg.

Celotne dividende ostanejo naložene

Pomembna je tudi oznaka TR oziroma Total Return. Celotne dividende, ki jih sklad prejme od podjetij v indeksu, se samodejno reinvestirajo nazaj v portfelj sklada.Vlagatelj dividend ne prejema neposredno na račun, temveč denar ostaja naložen in povečuje vrednost njegove naložbe. To omogoča delovanje obrestno-obrestnega učinka in je na slovenskem trgu posebej pomembno, saj dividende predstavljajo velik del dolgoročnega skupnega donosa.

Rezultati podjetij potrjujejo pomen razpršenosti

Dogajanje v letu 2026 dobro kaže, zakaj je razpršenost koristna tudi na manjšem trgu. NLB je ob dobri kreditni rasti, visoki kakovosti portfelja in močnem presežnem kapitalu ohranila privlačno dividendno zgodbo, dodatno zanimanje pa prinaša aktualna prevzemna tekma za Addiko Bank. Višji Euribor podpira obrestne prihodke, visoka zaposlenost pa kakovost kreditnega portfelja. Krka je kljub neugodnim valutnim učinkom nadaljevala rast osnovnega poslovanja, Telekom Slovenije pa je z rastjo prihodkov, EBITDA in dobička potrdil uspešnost naložb v optiko, omrežje 5G in družbo IPKO. Petrol je pokazal nasprotno plat posamezne naložbe, saj je regulacija cen goriv ob skoku cen energentov močno pritisnila na marže. Triglav in Sava Re sta medtem ohranila stabilno poslovanje, visoko kapitalsko moč in privlačno dividendno zgodbo. Prav različni odzivi teh družb kažejo, da razpršenost ni zgolj teorija. ETF zmanjša odvisnost vlagatelja od rezultata enega podjetja in združi različne poslovne modele v en portfelj.

Naravna izbira za individualne naložbene račune

Domači ETF bi lahko posebno vlogo dobil v okviru individualnih naložbenih računov. Vlagateljem omogoča, da del dolgoročnih prihrankov prek enega preglednega produkta namenijo domačemu kapitalskemu trgu, ne da bi morali sami izbirati in spremljati posamezne delnice. To je lahko posebej zanimivo za varčevalce, ki želijo sodelovati pri rasti slovenskih podjetij, vendar nimajo časa, znanja ali interesa za aktivno upravljanje portfelja. Ker se celotne dividende samodejno reinvestirajo, je produkt primeren predvsem za dolgoročno varčevanje.

Domačemu bo sledil globalni WORLD ETF

ILIRIKA pripravlja tudi globalni WORLD ETF, namenjen razpršeni izpostavljenosti do podjetij iz gospodarsko razvitih držav OECD. Prvi sklad odgovarja na vprašanje, kaj kupiti doma, drugi pa, kako investirati v razviti svet. Skupaj predstavljata preprosto kombinacijo domače in globalne izpostavljenosti. Vlagatelj lahko del premoženja nameni vodilnim slovenskim podjetjem, drugi del pa razprši med podjetja razvitih svetovnih gospodarstev.

Nov korak za Ljubljansko borzo

Prihod prvega domačega ETF je pomemben tudi za razvoj slovenskega kapitalskega trga. Slovenski vlagatelj lahko prvič prek domačega produkta in domačega upravljavca z enim nakupom investira v košarico vodilnih slovenskih delnic. Večje vključevanje prebivalstva v kapitalski trg bi lahko prispevalo k večji likvidnosti Ljubljanske borze, boljši finančni pismenosti in lažjemu dostopu slovenskih podjetij do kapitala. ETF sicer ni brez tveganja. Njegova vrednost se spreminja skupaj s cenami slovenskih delnic, domači trg pa je zaradi svoje velikosti bolj geografsko in sektorsko koncentriran od velikih svetovnih trgov. Kljub temu vlagatelju ponuja preglednejšo razpršitev, kot jo običajno doseže z nakupom ene ali dveh posameznih delnic. Največja prednost sklada SLOTR je zato preprostost: z enim nakupom vlagatelj investira v vodilna slovenska podjetja, celotne prejete dividende pa se samodejno reinvestirajo.

Krka demonstrated exceptional performance in the first quarter. Revenues reached 565.8 million euros, represents an 8 percent increase compared to last year, EBITDA was 175.7 million euros (+20 percent), and EBIT stood at 151.6 million euros (+24 percent). The EBITDA margin rose to 31.0 percent. The 21 percent decline in net profit is primarily a consequence of a high comparative base, as last year's first quarter included 57 million euros in one-off positive effects due to the rouble. The Russian market remains very strong, with revenues growing there by 28 percent to 122 million euros, and local production at Krka-Rus already covers 72 percent of local demand. The company is proposing a record gross dividend of 9.10 euros per share and the expansion of the share buyback programme to up to 10 percent of the share capital with the option of cancellation.

Telekom Slovenije published stable results. Revenues amounted to 178.7 million euros (+4 percent), EBITDA was 66.0 million euros (+7 percent), and net profit reached 16.0 million euros (+12 percent). The EBITDA margin reached a high of 36.9 percent. The number of mobile users exceeded two million for the first time, while the number of fixed lines increased to 322,372. The management board maintains its targets for 2026, whilst once again drawing attention to the regulatory burden, as Telekom is the only operator still regulated in the field of fixed broadband access, despite holding less than a 29 percent share in this market.

SBITOP – the index crossed the 3,000-point threshold on 13 May, closing at 3,007.53. It has gained approximately 17% since the beginning of the year, with trading once again driven primarily by NLB shares.

USA: inflation – April CPI hit 3.8% annually, while PPI surprised with 1.4% monthly and 6.0% annual growth. Since pressure is also coming from services, markets are increasingly writing off a rapid cut in interest rates.

USA: retail sales – April spending appeared strong at first glance, but was partly due to one-off higher tax refunds. Against a backdrop of weaker sentiment & a low savings rate, a slowdown in discretionary spending is likely in the remainder of the quarter.

Slovenian labour market – unemployment remains low, with 44,175 people out of work in April, representing 0.4% less than in March and a year ago. The fly in the ointment remains the rise in youth unemployment, which is 4.7% higher year-on-year.

AI infrastructure – in the US, more and more local communities are restricting the construction of large data centres. Electricity, water, and local approvals are becoming a significant bottleneck for the continued expansion of artificial intelligence.

In the coming week:

Quarterly reports: Nvidia, Walmart, Home Depot, John Deere, Analog Devices, Richemont, Rose Stores, Target.

Macroeconomic indicators: Europe - PMI index, labour market data; USA - PMI indices.

Index movements

Source: Bloomberg

This week turned around a narrative that seemed almost self-evident just a month ago. The expectation that US inflation was gradually closing in on its target and that the Fed would start cutting interest rates in the second half of the year ran headfirst into an unfavorable series of data. First, the April CPI showed 3.8% annual growth, which was followed by an exceptionally hot PPI: 1.4% monthly and 6.0% annual growth, the highest since the end of 2022.

It is difficult to speak of a mere energy shock. It is true that wholesale petrol prices jumped by more than 15%, with the link to tensions around the Strait of Hormuz being obvious. However, a much more significant signal comes from the core part of the data. Core PPI, excluding food, energy, and trade services, rose by 0.6% m/m or 4.4% annually. The service sector contributed nearly 60% of the total monthly increase, representing the largest shift in services pricing in the last four years. Inflationary pressure is therefore spreading from energy into the broader corporate input cost structure, and this is happening much faster than could be explained simply by higher oil prices.

The ramifications for market expectations were immediate. As recently as the start of the week, the interest rate derivatives market pointed to the possibility of two rate cuts by the end of the year. Following the PPI release, this scenario was virtually wiped off the table, and the possibility of further Fed policy tightening started to be priced in once again. This represents a significant shift for portfolios that had been positioned on the assumption of gradually falling yields.

In the background, a political dimension is also intertwined. Jerome Powell's mandate expires today, and the expected successor Kevin Warsh is considered more dovish on interest rates and much more open to political pressure from the White House. Markets are thus entering a period where macroeconomic data is pushing in one direction, while the potential new central bank leadership is leaning in another. It is precisely this gap that will be key to the Fed's credibility in the coming months, and consequently for the path of the dollar and long-term US bond yields. The yield on the 10-year US Treasury briefly surpassed 4.49% mid-week, hovering just below the psychologically important 4.5% threshold.

The most misleading figure was April retail sales. At first glance, it appeared robust, with core retail sales growing at their fastest pace since mid-2022 over the final three months. However, two temporary factors lie behind this: higher tax refunds and very warm weather in March, which pulled forward some consumer spending.

Both of these effects are now fading. Tax refunds are decreasing in May, and the weather impact is normalising. At the same time, real incomes are falling, consumer confidence remains low, credit card spending is losing momentum, and the savings rate is already below the long-term average. Consequently, the second half of the second quarter is likely to bring more pressure on discretionary spending, arriving just as the Fed and markets will be assessing new inflation data.

The empirical picture remains split. Inflation data is nudging the Fed towards higher interest rates or keeping a restrictive policy in place for longer, whereas poorer sentiment and the anticipated cooling of consumer spending indicate that economic activity could begin to slow down more rapidly. This clash between inflationary pressure and weaker consumption will be critical over the next two to three months, coinciding precisely with the transition of leadership at the helm of the US central bank.

There are two takeaways for European investors. Firstly, the ECB could also find itself facing a similar dilemma with a lag of a few months, as higher energy prices place upward pressure on European inflation too. Secondly, European markets are losing a key support pillar of recent months: the expectation that the Fed would support global liquidity by lowering interest rates.

This is particularly relevant for dividend stocks and banks in the CSEE region. If interest rates remain higher for longer, expectations of lower net interest margins and cheaper funding for acquisitions will shift. For the Slovenian market, this translates to a relative advantage for companies with a net cash position, stable margins, and less sensitivity to higher capital costs.

Krka as a high-quality pillar of the Slovenian market

With its first-quarter results for 2026, Krka has once again demonstrated why it is regarded as one of the highest quality companies on the Slovenian market. Revenues grew by 8%, whilst operating profit rose even faster, indicating that the company is not only growing in scale but is also operating with increasing efficiency.

Importantly, this growth is not dependent on a single market. Krka increased its sales across most regions, from Eastern and South-Eastern Europe to overseas markets. This shows that it possesses a stable and well-diversified business model.

Much attention remains focused on Russia, where sales grew by 28%. However, it is vital to note that Krka already manufactures most of its products locally there, making it less vulnerable to supply chain disruptions or political risks than many of its competitors.

Further confidence is provided by the company's plan regarding share buybacks. Through this, the management is signalling that it believes in the long-term value of the company and considers the stock to still be attractive.

At first glance, the 21% drop in net profit might be concerning, but the reason is primarily accounting-related. Last year, Krka benefited from a one-off positive effect due to rouble fluctuations, so the comparison is not entirely realistic. If this effect is stripped out, underlying profit is actually growing this year.

Today, Krka combines several features that investors highly value in an uncertain environment: stable growth, a strong cash balance, a regular dividend, and zero debt. It is for this reason that the company remains one of the key pillars of the Slovenian capital market. In this context, the SBITOP index breaking past the 3,000-point mark increasingly seems less like an anomaly and more like a logical consequence of the relative appeal of the Slovenian market in an environment of heightened global uncertainty.