News and insights.

V tem tednu:

• Geopolitične napetosti so znova zvišale energetsko premijo. Ob ponovnem zaostrovanju med ZDA in Iranom se je Brent povzpel na približno 96 dolarjev, WTI pa nad 92 dolarjev za sod. Dražja energija povečuje inflacijska tveganja in skupaj z velikimi fiskalnimi primanjkljaji ohranja pritisk na dolgoročne državne obveznice ter vrednotenja delnic.

• Ameriško gospodarstvo ostaja odporno, vendar inflacijska slika ni ugodna. ISM indeks storitev se je avgusta zvišal na 55,4 točke, nova naročila pa na 60,9 točke. Hkrati so vhodne cene ostale povišane, zaposlovanje pa pod mejo rasti. Nove vloge za nadomestilo za brezposelnost so pri 206 tisoč ostale nizke, zato Fed nima jasnega razloga za hitro znižanje obrestnih mer.

• Broadcom je znova potrdil izjemno rast AI-poslovanja. Prihodki so se povečali za 86 % na 29,6 milijarde dolarjev, prihodki od AI-polprevodnikov pa za 221 % na 16,7 milijarde dolarjev. Napoved za naslednje četrtletje, 34,8 milijarde dolarjev prihodkov oziroma 93-odstotna rast, ostaja zelo močna, vendar ni presegla izjemno visokih pričakovanj vlagateljev. Trg ob AI-zgodbi ne nagrajuje več le rasti, temveč zahteva tudi presežek nad pričakovanji.

• Nvidia z napovedanim prevzemom Hugging Face za približno 13 milijard dolarjev širi vpliv iz čipov v programski in razvijalski ekosistem umetne inteligence. Strateška vrednost posla je predvsem v dostopu do osrednje platforme za odprte AI-modele, podatke in razvijalce, s čimer Nvidia krepi svoj položaj pri standardih in distribuciji AI-rešitev.

• Cinkarna Celje je v prvem polletju presegla poslovni načrt, kljub šibkejšemu okolju v panogi. Prihodki so se zmanjšali za 6 % na 104,5 milijona evrov, EBITDA za približno petino na 18,2 milijona evrov, čisti dobiček pa za 28 % na 8,8 milijona evrov. Rezultat že presega celoletni začetni načrt, vendar nižje cene titanovega dioksida in višji stroški surovin potrjujejo, da razmere v panogi ostajajo zahtevne.

  
  

  V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Oracle, Adobe, Kroger, FirstRand, Copart, Standard Life, Sanlam, Cooper Companies.

• Makroekonomski kazalci: Evropa – ECB odločitev o obrestnih merah, ZDA – PPI indkes, inflacija.

Gibanje indeksov

Vir: Bloomberg  

Osnovni scenarij za preostanek leta ostaja nespremenjen: delniški trgi imajo ob rasti dobičkov ter velikih naložbah v umetno inteligenco, energetiko in infrastrukturo še prostor za rast, ki se postopoma širi zunaj najožjega kroga velikih tehnoloških družb. Scenarij velja, dokler ga ne prekine zunanji šok: nov energetski pretres, še izrazitejša rast dolgoročnih obrestnih mer, težave v katerem od večjih segmentov ameriškega kreditnega trga ali razočaranje nad donosnostjo naložb v umetno inteligenco. Razlika med napovedjo in upravljanjem je v tem, da morajo biti za vsakega od teh šokov vnaprej določene ravni, pri katerih je treba spremeniti izpostavljenost.

Umetna inteligenca ostaja osrednji razlog za optimizem, a ne zaradi navdušenja. Podjetja vanjo vlagajo, ker izboljšuje produktivnost, avtomatizira rutinska opravila in pospešuje razvoj novih storitev. Prvi učinki so že merljivi: kažejo se v povpraševanju po čipih, podatkovnih centrih, električni energiji in omrežni infrastrukturi. Ključno je, da naložbeni val ni omejen na eno panogo: koristi se širijo v industrijo, energetiko, zdravstvo, logistiko in finančne storitve. Prav zato ni smiselno staviti na eno delnico ali en sektor, temveč na več neodvisnih motorjev donosa, ki jih ne poganja isti dejavnik.

Inflacija je v številnih gospodarstvih še vedno nad cilji, energetska tveganja pa so znova večja. Zato je verjetno, da bodo Fed, ECB in druge večje centralne banke obrestne mere letos še dvignile in ohranile restriktiven pristop. Če se dražja energija prelije v širšo in trdovratnejšo inflacijo, bodo dodatni dvigi hitrejši, kot jih trg trenutno vrednoti. To samo po sebi ne pomeni konca gospodarske rasti; centralne banke želijo predvsem preprečiti, da bi se višje cene energije zasidrale v pričakovanjih.

Fed je pri tem v posebno neugodnem položaju. Če bi začel kupovati več dolgoročnih državnih obveznic, bi znižal dolgoročne donosnosti in olajšal financiranje države in gospodarstva. Toda ob še vedno povišani inflaciji bi trg tak ukrep razumel kot popuščanje fiskalnim pritiskom: inflacijska pričakovanja bi zrasla, dolar bi oslabel, ročnostna premija na ameriški dolg pa bi bila na koncu še višja. Če pa Fed na dolgem koncu krivulje ne poseže, lahko dolgoročne donosnosti rastejo naprej: prostora za dodatne dvige kratkoročnih obrestnih mer je malo, veliki primanjkljaji, obsežna izdaja državnega dolga in veliko povpraševanje po kapitalu pa od vlagateljev zahtevajo vse višjo premijo. Med tema izidoma se ne da izbrati vnaprej, zato mora biti portfelj pripravljen na oba.

Dolgoročne obrestne mere je zato smiselno spremljati pozorneje kot dnevna nihanja indeksov. Znižujejo sedanjo vrednost oddaljenih denarnih tokov, torej najbolj prizadenejo najdražje delnice, in dražijo refinanciranje državam, podjetjem in gospodinjstvom. To je problem v času velikih primanjkljajev, starajočega se prebivalstva in rastočih potreb po obrambi, energetiki in infrastrukturi.

Dodaten dejavnik negotovosti je nafta. Cene so se ob zaostritvi na Bližnjem vzhodu zvišale predvsem zaradi tveganj za promet skozi Hormuško ožino. V naslednjih tednih je pričakovati večjo nihajnost: ob umiritvi se del geopolitične premije hitro izniči, ob novih motnjah dobave ali plovbe pa je možen ponoven skok nad 100 dolarjev za sod. Za trge ni odločilna le raven cene, temveč predvsem trajanje motenj. Če bi višje cene vztrajale, bi se z zamikom prelile v goriva, transport in inflacijo ter pritisnile na kupno moč in rast. Za Evropo bi bil tak razvoj ob že povišanih cenah in nižjih zalogah plina kot lani posebej neugoden pred zimo, zlasti ob zgodnji ogrevalni sezoni in nadpovprečno hladni zimi. Centralnim bankam bi to dodatno zmanjšalo prostor za popuščanje.

Prepričljiv dvig donosnosti desetletne ameriške obveznice nad pet odstotkov pomeni višje diskontne stopnje ter fiskalni in kreditni stres. Hiter padec indeksa S&P 500 pod 7.000 točk lahko običajno korekcijo spremeni v širši prodajni trend. Enako velja, če se pribitki na podjetniške obveznice razširijo nad 2,8 odstotne točke pri ameriških obveznicah nižje bonitete oziroma nad 0,95 odstotne točke pri kakovostnejšem segmentu. Nafta, ki bi trajneje ostala nad 100 dolarji za sod, bi pomenila nov inflacijski šok. Najpomembnejši poslovni signal pa bo, ali se visoki izdatki za umetno inteligenco začnejo jasno pretvarjati v prihodke in dobičke. Če se ne bodo, osrednja zgodba sedanje rasti hitro izgubi kredibilnost in izpostavljenost je smiselno zmanjšati, namesto da bi jo zagovarjali.

Za vlagatelje je najboljši odgovor strateška razpršitev, ne iskanje ene same pravilne napovedi. Vendar razpršitev ni seznam desetih delnic z isto zgodbo. Portfelj je smiselno graditi iz virov donosa, ki jih poganjajo različni dejavniki: poleg tehnologije kakovostne industrijske, zdravstvene, energetske in finančne družbe; obveznice, ki po višjih donosnostih znova lahko uravnotežijo portfelj; zlato in surovine, ki blažijo inflacijska in geopolitična presenečenja. Preizkus je preprost: če vsi deli portfelja padajo iz istega razloga, to ni razpršitev, temveč ista stava v različnih preoblekah.

Trg torej ni brez tveganj, a tudi ne brez temeljev. Dokler dobički, investicije in gospodarska aktivnost ostajajo dovolj trdni, ima rast prostor. Uspešni bodo vlagatelji, ki bodo ohranili izpostavljenost dolgoročnim priložnostim in hkrati že danes vedeli, kaj bodo storili, ko pot do njih postane neprijetna.

Domači prvaki

Domače delnice niso zanimive le zaradi dividend. Pri več največjih slovenskih družbah se izboljšujejo tudi poslovanje, tržni položaj in sposobnost ustvarjanja denarja za delničarje.

Krka ostaja najčistejša zgodba o dolgoročni rasti. V prvem polletju je povečala prodajo in dobiček, hkrati pa ohranja visoko dobičkonosnost, širi proizvodnjo in dodaja nove izdelke. Za vlagatelja je pomembno, da Krka ne izbira med rastjo in dividendo: zna vlagati v prihodnost, obenem pa redno zvišuje izplačila delničarjem.

NLB postaja več kot banka, ki zasluži predvsem ob višjih obrestnih merah. Posojila v regiji rastejo, vse pomembnejši pa postajajo digitalne storitve, upravljanje premoženja in širša ponudba finančnih rešitev. Če bo banka dobiček še naprej pretvarjala v višje dividende in premišljene naložbe, ostaja ena najbolj zanimivih domačih finančnih zgodb.

Triglav je bolj obrambna delnica, vendar ne stagnira. Zavarovalnica krepi položaj v regiji, raste na področju upravljanja premoženja in s sklenjenimi zavarovanji ustvarja temelje za prihodnje dobičke. Posamezno leto lahko zaznamujejo večje škode ali nihanja na finančnih trgih, toda dolgoročna zgodba ostaja stabilna: močna blagovna znamka, široka mreža in reden denarni tok.

Luka Koper pa je stava na pomen infrastrukture. Pristanišče raste predvsem pri kontejnerjih in ostaja pomembna vstopna točka za srednjo in vzhodno Evropo. Velike naložbe v pomole, skladišča in terminale kratkoročno zahtevajo denar, a dolgoročno povečujejo zmogljivost in vrednost družbe. Takšnega položaja ni mogoče hitro ustvariti drugje.

Petrol je najbolj tvegana, a morda tudi najbolj zanimiva zgodba o preobratu. Letošnje rezultate je prizadela regulacija cen goriv, ne pa pomanjkanje povpraševanja. Prodaja goriv, trgovskega blaga in več drugih dejavnosti raste. Če bi država uredila model cen tako, da bi omogočal normalno poslovanje in naložbe, bi se lahko Petrolov dobiček hitro vrnil na višje ravni.

Krka, NLB, Triglav, Luka Koper in Petrol niso enaka naložba. Prav zato skupaj predstavljajo precej bolj zanimiv domači trg, kot ga pogosto opisujemo: od zdravstva in financ do logistike ter energetike. Rast tečajev ni samoumevna, toda poslovni razlogi zanjo pri najboljših domačih družbah ostajajo.

V tem tednu:

• Nvidia je znova potrdila, da naložbeni cikel umetne inteligence ostaja izjemno močan. Prihodki so v drugem četrtletju dosegli 96,2 mrd USD, 106 % več kot leto prej, napoved za tretje četrtletje pa znaša že 108 mrd USD. Pomembno je, da rast ne prihaja več le iz čipov, temveč se širi v pomnilnike, optično povezljivost, hlajenje, električno infrastrukturo in gradnjo podatkovnih centrov.

• Rast porabe za umetno inteligenco se širi tudi na omrežja, lastne čipe in shranjevanje podatkov. Marvell je izboljšal večletne napovedi zaradi močnega povpraševanja po omrežni opremi in čipih po meri, Pure Storage pa je bistveno zvišal celoletno napoved prihodkov. To potrjuje, da od cikla ne profitirajo več samo izdelovalci pospeševalnikov, temveč celotna dobavna veriga podatkovnih centrov.

• Pri umetni inteligenci postaja pomembnejša kakovost povpraševanja. Trg bo pozorneje spremljal financiranje manjših ponudnikov računalniške zmogljivosti in dejansko izkoriščenost njihovih podatkovnih centrov. Naročila, podprta z denarnim tokom velikih tehnoloških družb, so bistveno kakovostnejša od naročil podjetij, katerih poslovni model temelji na visokem dolgu, prihodnjih najemih zmogljivosti ali financiranju dobaviteljev.

• Telekom Slovenije je prvo polletje zaključil z najboljšim rezultatom v zadnjih 18 letih. Prihodki so se povečali za 4 %, EBITDA za 7 %, čisti dobiček pa za 6 %. Družba kljub višjim naložbam ohranja celoletne načrte, rezultati pa potrjujejo izboljšanje poslovne učinkovitosti in krepitev denarnega toka.

• Obrestne mere ostajajo pomembna omejitev za vrednotenja in financiranje novih naložb. Jedrna inflacija v ZDA se umirja počasi, donosnosti dolgoročnih ameriških obveznic pa ostajajo povišane. To zvišuje stroške financiranja podatkovnih centrov, električne infrastrukture in drugih kapitalsko intenzivnih projektov ter zmanjšuje vrednost bolj oddaljenih prihodnjih dobičkov tehnoloških podjetij.

• Umetna inteligenca se vse bolj monetizira tudi v poslovni programski opremi. Salesforce in Workday poročata o rasti prihodkov iz AI rešitev in večji uporabi AI agentov pri strankah. To je pomemben prvi dokaz, da umetna inteligenca ni zgolj strošek za podatkovne centre, temveč lahko postopoma povečuje vrednost pogodb in prihodke uveljavljenih programskih družb.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Broadcom, Medtronic, Palo Alto, Snowflake, Ciena, NetApp, Swiss Life.

• Makroekonomski kazalci: Evropa – HICP indeksi, maloprodaja ZDA - ADP – sprememba zaposlenosti.

Gibanje indeksov

Vir: Bloomberg  

Slovenski borzni trg že več let zaznamuje kombinacija uspešnega poslovanja, visoke dobičkonosnosti, nizke zadolženosti in nadpovprečnih dividend. Dolgo je veljalo, da domače delnice teh lastnosti ne odražajo v celoti, saj so bile vrednotene občutno nižje od primerljivih družb na razvitih trgih. Letošnja rast zato ni nastala čez noč in ni zgolj posledica večjega optimizma. Pomeni nadaljevanje procesa, v katerem borzne cene postopoma dohitevajo poslovne rezultate podjetij.

Polletne objave Krke, NLB, Telekoma Slovenije, Luke Koper in Save Re kažejo, da temelji rasti ostajajo trdni. Podjetja povečujejo prihodke, vlagajo v širitev, ohranjajo močne bilance in delničarjem namenjajo vse več kapitala. Razlike so predvsem v tem, kako učinkovito se rast poslovanja pretvarja v dobiček.

Pri Krki je bilo to razmerje v prvem polletju izrazito ugodno. Prodaja se je povečala za sedem odstotkov, dobiček iz poslovanja pa kar za petino. Marže so se dodatno izboljšale, čisti dobiček pa je dosegel novo visoko raven. Krka torej ne raste samo po obsegu, temveč več prihodkov uspešno pretvarja tudi v dobiček.Ob tem ostaja praktično nezadolžena, povečuje proizvodne zmogljivosti in vlaga v razvoj. Pomemben del prihodnje širitve predstavljajo nove zmogljivosti v Indiji, nadaljujejo pa se tudi naložbe v Sloveniji in na drugih trgih. Visoka rast delnice tako temelji na kombinaciji organske rasti, nadpovprečnih marž, močne bilance in vse višjih izplačil delničarjem.

Pri NLB je slika nekoliko drugačna. Čisti dobiček se je medletno znižal, vendar padec ni posledica slabšega osnovnega poslovanja. Obrestni prihodki in prihodki iz opravnin so se povečali, obseg posojil pa je zrasel dvomestno. Na končni rezultat so vplivali predvsem višje oslabitve in odsotnost nekaterih lanskih enkratnih prihodkov. Banka hkrati ohranja močan kapitalski in likvidnostni položaj. Organska rast v jugovzhodni Evropi se nadaljuje, vodstvo pa je zvišalo ciljni delež prihodnjih izplačil dividend. NLB zato ostaja kombinacija regionalne rasti, visoke dobičkonosnosti kapitala in privlačne dividendne politike.

Tudi Telekom Slovenije je v prvem polletju pokazal opazen pospešek poslovanja. Prihodki skupine so se povečali za štiri odstotke, EBITDA za sedem odstotkov, dobiček iz poslovanja pa za 12 odstotkov. Marža EBITDA se je dodatno izboljšala, čisti dobiček pa je kljub višji davčni obremenitvi zrasel za šest odstotkov. Rast uporabnikov ter večja prodaja informacijskih storitev in blaga se tako vse izraziteje kažeta tudi v dobičkonosnosti.

Skupina je hkrati na vrhu obsežnega naložbenega cikla. Visoke naložbe trenutno omejujejo prosti denarni tok, vendar postavljajo temelje za prihodnjo rast in večjo učinkovitost omrežja. Z umirjanjem investicijskega cikla se bo sproščanje denarnega toka predvidoma okrepilo, kar povečuje tudi prostor za prihodnja izplačila delničarjem. Telekom tako združuje stabilno osnovno dejavnost, izboljševanje dobičkonosnosti in privlačno dividendno politiko.

Luka Koper je predstavila enega največjih pozitivnih odklonov od načrta. Prihodki in dobiček so se povečali, poslovni izid iz poslovanja pa je načrt presegel za 45 odstotkov. Rezultati so bili doseženi kljub skoraj nespremenjenemu skupnemu pretovoru, kar kaže, da rast prihaja iz ugodnejše strukture tovora, cen in prihodkov iz skladiščenja. Glavno gonilo so bili kontejnerji, medtem ko je bil pretovor avtomobilov šibkejši. Družba je hkrati močno pospešila naložbe v pristaniško infrastrukturo in opremo. Visok naložbeni cikel kratkoročno povečuje potrebe po kapitalu, dolgoročno pa skupaj z drugim tirom odpira prostor za večji pretovor, večjo učinkovitost in višje prihodke.

Sava Re je obseg poslovanja povečala za desetino in rast dosegla v vseh pomembnejših segmentih. Čisti dobiček se je kljub temu nekoliko zmanjšal zaradi več škod ob naravnih nesrečah in drugih večjih dogodkih. Del pritiska je ublažil boljši naložbeni rezultat. Donosnost kapitala ostaja visoka, zelo močan solventnostni položaj pa skupini omogoča nadaljnjo rast in izplačevanje dividend.

Poslovni rezultati pojasnjujejo tudi letošnje borzne donose. Delnica Luke Koper je letos do zdaj ustvarila več kot 80-odstotni skupni donos, Telekom Slovenije je pridobil skoraj 70 odstotkov, Krka, NLB in Sava Re pa so vlagateljem prinesle približno tretjino. Borza torej ni odkrila novih podjetij, ampak je začela drugače vrednotiti družbe, ki so bile uspešne že prej.

Tudi širše gospodarsko okolje domačemu trgu za zdaj ostaja naklonjeno. UMAR pričakuje nadaljevanje zelo nizke brezposelnosti, rast realnih plač in krepitev zasebne potrošnje. Močan trg dela podpira prihodke podjetij, povpraševanje po bančnih, telekomunikacijskih in zavarovalniških storitvah ter sposobnost gospodinjstev in podjetij za odplačevanje posojil. Pomembno pa je, da rast stroškov dela dolgoročno ne prehiti rasti produktivnosti, saj bi to začelo pritiskati na dobičkonosnost.

Dokler ostaja to razmerje ugodno, so delnice eden najučinkovitejših dolgoročnih mehanizmov za premagovanje inflacije. Delnica pomeni lastništvo v podjetju, ki lahko povečuje proizvodnjo, izboljšuje produktivnost, višje stroške prenaša v cene ter povečuje dobičke in dividende. Vlagatelj tako sodeluje pri rasti realnega gospodarstva, ne da bi moral sam upravljati osnovno premoženje.

V primerjavi z neposrednim vlaganjem v nepremičnine so delnice likvidnejše, omogočajo lažjo razpršitev in ne zahtevajo operativnega upravljanja. Nepremičnina sicer prav tako lahko varuje premoženje pred inflacijo, vendar sama rast njene tržne cene še ni enaka dejanskemu donosu. Upoštevati je treba stroške financiranja, vzdrževanja, zavarovanja, prenov, davkov, iskanja najemnikov in morebitnih praznih obdobij. Lastnik nepremičnine zato poleg naložbe dejansko upravlja tudi manjši posel, pogosto vezan na eno samo lokacijo in eno samo premoženje.

Ključno vprašanje zato ni več, ali so slovenska podjetja dobra. Polletni rezultati na to odgovarjajo precej jasno. Pomembnejše je, koliko njihove kakovosti je po letošnji rasti že vključene v cene. Obdobje splošne podcenjenosti se umika obdobju večje selektivnosti, toda kombinacija dobičkonosnosti, trdnih bilanc in dividend ostaja glavna konkurenčna prednost slovenskega borznega trga.

lirika je prodajalce vodila skozi celoten proces prodaje enemu vodilnih mednarodnih investicijskih skladov, s čimer je Medicofitu odprla pot v novo razvojno fazo.

Ljubljana, [26. avgust 2026] - Ilirika je kot ekskluzivni finančni svetovalec zastopala prodajalce pri prodaji večinskega poslovnega deleža v družbi Medicofit, fizioterapija d.o.o. (»Medicofit«), enem vodilnih ponudnikov fizioterapevtskih in rehabilitacijskih storitev v Sloveniji. Kupec je ARX Equity Partners, mednarodni investicijski sklad zasebnega kapitala s poudarkom na naložbah v srednji Evropi.

Vloga Ilirike in pomen transakcije

Ilirika je prodajalce spremljala skozi celoten proces, od začetne priprave družbe na prodajo in vrednotenja, prek identifikacije in nagovora potencialnih investitorjev, koordinacije skrbnega pregleda na prodajni strani, ter vodenja pogajanj, do usklajevanja transakcijske dokumentacije in uspešnega zaključka posla. Transakcija predstavlja enega ključnih M&A poslov v zdravstvenem sektorju v Sloveniji v letošnjem letu.

Medicofit si je v zadnjih letih zgradil prepoznaven položaj na slovenskem trgu fizioterapevtskih storitev, z jasno usmerjenostjo v kakovost obravnave, strokovno usposobljeno ekipo in celovit pristop k rehabilitaciji ter gibalnemu zdravju strank. Ilirika je prodajalcem pomagala prepoznati in artikulirati to vrednost ter jo skozi strukturiran proces predstaviti relevantnim investitorjem, kar je pripeljalo do izbire strateškega partnerja, ki najbolje ustreza dolgoročni viziji podjetja, pri čemer del obstoječega vodstva Medicofita ostaja lastniško udeležen in aktivno vključen v nadaljnje poslovanje družbe.

Zaključek transakcije Medicofit se uvršča med pomembnejše M&A posle, ki jih je Ilirika izpeljala v zadnjem obdobju, in dodatno potrjuje njeno vlogo zaupanja vrednega svetovalca pri kompleksnih poslih prodaje in nakupov podjetij na slovenskem trgu in v regiji, kjer podjetje že vrsto let svetuje lastnikom podjetij pri strateških odločitvah, ki oblikujejo prihodnost njihovih podjetij. Ilirika se zahvaljuje vsem vpletenim stranem za zaupanje in uspešno sodelovanje ter družbi Medicofit želi veliko uspeha v naslednji razvojni fazi.

ETF skladi v zadnjih letih pridobivajo vse več pozornosti med vlagatelji po svetu. Njihova priljubljenost temelji na kombinaciji razpršenosti, preglednosti, nizkih stroškov in enostavnega dostopa do različnih trgov in naložb. Prav zaradi teh lastnosti ETF skladi vse pogosteje predstavljajo jedro dolgoročnih naložbenih portfeljev. 

Vse naštete prednosti združujeta tudi Ilirika ETF sklada SLOTR in WORLD.

Nizki stroški 

Ilirika ETF skladi izstopajo z nizkimi stroški upravljanja. Letna upravljavska provizija znaša le 0,60 %, kar je bistveno manj kot slovenski vzajemni skladi. Pri dolgoročnem vlaganju lahko že majhna razlika v stroških pomembno vpliva na končno vrednost naložbe.

Razpršenost 
Z enim nakupom Ilirika ETF sklada lahko investirate v več podjetij ali trgov ter tako lažje razpršite svoj portfelj. 

Samodejno reinvestiranje dividend 

Oba Ilirika ETF sklada sta akumulacijska. Vsi prihodki se samodejno reinvestirajo, kar omogoča učinek obrestno-obrestnega donosa in poenostavi davčno obravnavo. 

Preglednost 

Ilirika ETF sklada sledita vnaprej določeni naložbeni strategiji, njuna sestava je javno dostopna. S tem imate jasen vpogled v vaše naložbe. 

Primerni tudi za INR 

Oba Ilirika ETF sklada lahko kupite v okviru individualnega naložbenega računa (INR). 

Ilirika ETF sklada sta že na voljo za trgovanje prek mobilne aplikacije oz. spletne platforme ILIRIKA ter prek drugih članov Ljubljanske borze.