• Newyorške borze so prejšnji skrajšan teden končale z rastjo, S&P 500 in Nasdaq rekordno.
• Investitorji so previdni zaradi pomembnih dogodkov: rok za ameriško‑evropske tarife (9. julij), glasovanje o francoskem proračunu (14. julij) in ameriško-kitajske trgovinske dogovore (avgust).
• Zaposlovanje v ZDA junija preseglo pričakovanja. V ZDA so junija neto odprli več delovnih mest, kot so pričakovali analitiki, stopnja brezposelnosti pa se je malenkost znižala. Gre za pomirjujoč znak v luči skrbi zaradi vpliva ameriških carin.
• Evropska komisija si po besedah predsednice Ursule von der Leyen prizadeva, da bi v pogajanjih o carinah z ZDA do roka, ki se izteče prihodnjo sredo, dosegli načelni dogovor. Ponovila je, da je EU pripravljena skleniti dogovor.
• Baker je v Londonu dosegel okoli 10.000 dolarjev na tono, najvišjo vrednost v več kot treh mesecih, zaradi panike pred možnimi novimi tarifami.
• Reutersova anketa ugotavlja, da se bo ameriški dolar v naslednjih mesecih verjetno še naprej slabšal zaradi naraščajoče ameriške zadolženosti, nepredvidljivih tarif in pričakovanj znižanja obrestnih mer Feda. Valuta pa je letos že izgubila okrog 11% vrednosti.
• Po dvomesečnem vzponu (S&P +6,2% v dolarjih v juniju), so možni udarci ob koncu 90‑dnevne preložitve tarif, negotovost glede "One Big Beautiful Bill", izteka določenih davčnih olajšav in prihajajočega poročanja tehnoloških velikanov.

V tem tednu:

• Četrtletna poročila: Levi's, SHIFT, WD-40.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – maloprodaja, ZDA – FOMC zapisnik. 

Vir: Bloomberg  

Svet se sredi leta 2025 nahaja na več prelomnicah. Vročinske suše, geopolitična trenja, vzpon umetne inteligence in kulturni premiki generacije Z preoblikujejo globalno krajino. Ti megatrendi globoko posegajo tudi v ekonomijo, kapitalske trge in dolgoročne naložbene strategije.

Ob tem se vse jasneje razkrivajo strukturne slabosti ameriških javnih financ. ZDA vstopajo v obdobje kroničnih fiskalnih primanjkljajev, skupni dolg pa je postal prevelik, da bi ga bilo mogoče absorbirati brez posledic. Obresti na javni dolg že presegajo obrambne izdatke, politične volje za fiskalno konsolidacijo pa ni. Centralna banka (Fed) je postala ujetnica lastnih odločitev iz preteklosti, namreč vsak dvig obrestnih mer dodatno obremenjuje proračun, vsako nižanje pa spodbuja inflacijska tveganja. Monetarna politika ni več samostojna, vse bolj je podrejena fiskalni realnosti. To je klasičen primer t. i. fiskalne dominance, o kateri se je do nedavnega govorilo predvsem v teoriji.

Medtem ko se temeljne obrestne mere znižujejo, obvezniški donosi ostajajo visoki, saj trgi zahtevajo premijo za dolgoročno fiskalno tveganje. Dolar v tem letu izgublja na vrednosti in s tem postopno tudi na vlogi absolutno varnega zatočišča. Kapital se delno seli tudi drugam, v energijo, umetno inteligenco, demografske priložnosti in evropske trge, ki z nižjimi valutnimi tveganji, energetsko preobrazbo in okrepljeno obrambno paradigmo ponujajo novo zgodbo rasti.

Slabša kitajska rast in protekcionizem ZDA so sicer pritiski na evropska industrijo, ki je letos deležna zanimive kombinacije nižjih vhodnih stroškov, močnih fiskalnih spodbud in razmeroma ugodnih vrednotenj. Cene energentov in osnovnih surovin (plin, nafta, aluminij, baker, jeklo) so v evrih bistveno nižje kot ob začetku leta, kar neposredno izboljšuje marže industrijskih podjetij, zlasti v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Obenem so evropske vlade, na čelu z Nemčijo, sprejele ambiciozne javne investicijske načrte za leti 2025 in 2026, osredotočene na digitalno in zeleno transformacijo. Trgi bodo manj zaskrbljeni glede recesije, če Berlin ne zateguje pasu, temveč širi. To lahko sproži revalvacijo celotnega evropskega industrijskega sektorja že v drugi polovici leta, zlasti če bodo druge države hitro sledile. Kljub tem pozitivnim dejavnikom sektor ostaja delno prezrt, saj velik del kapitala še vedno teče v ZDA in visoko vrednotene tehnološke delnice.

ZDA tako na polovici leta 2025 niso več smo zgodba o rasti, temveč predvsem postajajo zgodba o dolgoročni fiskalni vzdržnosti. Po rekordnih izdatkih v letih 2020–2024, torej od pandemičnih transferjev do vojaških in industrijskih paketov, znaša letni fiskalni primanjkljaj preko 6% BDP, skupni javni dolg pa približno 124% BDP. Donosnosti dolgoročnih obveznic rastejo (30-letna obveznica nad 4,8%), medtem ko tuji vlagatelji, kot sta Kitajska in Japonska, lahko vedno zmanjšajo svojo izpostavljenost do ameriškega dolga. V primeru Japonske je situacija še posebej občutljiva zaradi razširjenosti t. i. »carry trade« strategije. Ta temelji na tem, da si japonski vlagatelji izposojajo denar po izredno nizkih domačih obrestnih merah v jenih in nato vlagajo v višje donosne tuje obveznice, pogosto v ameriške zakladne obveznice, denominirane v dolarjih.

Z predhodnim tednom in potrditvijo obsežnega in deficitno financiranega zakonskega paketa OBBB (One Big Beautiful Bill) pa se povečuje tveganje za nadaljevanje nižanja vrednosti dolarja in za rast donosnosti ameriških obveznic. To pomeni padec njihovih cen, kar je za nosilce takšnih pozicij (tudi Japonce) lahko problematično.

Takšen prodajni pritisk bi še dodatno potisnil donosnosti navzgor, hkrati pa bi povzročil turbulenco v tečaju dolar/jen. Ker so takšne pozicije pogosto zelo velike, bi hitrejša razprodaja lahko sprožila pravi finančni šok, ne le za obvezniške trge, ampak tudi za devizne trge in svetovno likvidnost.

V kolikor se ta tveganja ne realizirajo in pri novih trgovinskih ukrepih ne pride do večjih tržnih pretresov, lahko za drugo polovico leta ohranimo obsežen optimizem. Dobičkonosnost podjetij, merjena prek rasti dobička na delnico (EPS) narašča, medtem ko se na denarnih trgih kopiči ogromna likvidnost, zlasti v denarnih skladih (money market funds), kjer so sredstva vlagateljev večinoma parkirana v kratkoročne instrumente, kot so zakladne menice, depozitni certifikati in repo pogodbe, ki bo ob morebitnem znižanju obrestnih mer, vsaj delno, prisiljena iskati donos na delniških trgih.