|
Visoko rast domačega trga v zadnjih letih (tudi letos) gre pripisati kombinaciji močnih temeljnih dejavnikov, ugodnega makroekonomskega okolja ter pred leti, glede na današnje razmere, preatraktivnih 'izhodiščnih' cen ključnih delnic. Podjetja iz indeksa SBITOP, kot so Cinkarna Celje, NLB, Krka, Petrol, Zavarovalnica Triglav in drugi so vlagateljem ponudila nadpovprečne dividendne donose v primerjavi z globalnimi trgi, kar je še dodatno spodbudilo povpraševanje po domačih delnicah. Ta podjetja so pred leti z razmeroma nizkimi vrednotenji in visoko fundamentalno podporo predstavljala privlačno vstopno točko za vlagatelje. Stabilno in dobičkonosno poslovanje blue-chipov, skupaj z napovedmi o zniževanju obrestnih mer v evroobmočju, tudi zdaj še naprej ustvarja krepko podporno okolje za rast slovenskega kapitalskega trga. A to še ni konec zgodbe.
V Sloveniji postaja vse bolj očitno, da izključno vlaganje v nepremičnine dolgoročno prinaša povečana tveganja. Starostna piramida jasno kaže na hitro staranje prebivalstva, medtem ko se delež mladih, ki so pomembnejši kupci in najemniki, zmanjšuje in se bo še naprej zmanjševal. Hkrati bo proces staranja sprostil dodatne kapacitete na nepremičninskem trgu, saj imajo starejše generacije v lasti velik delež nepremičnin, nekaj pa se bo zgradilo tudi v prihodnje.
Generacija, ki zdaj odhaja v pokoj, ima v rokah daleč največ kapitala in nepremičnin, medtem ko so nekatere mlajše generacije (izredno) številčno šibkejše in razpolagajo z občutno manjšim premoženjem ter precej nižjo kupno močjo in to prav v obdobju življenja, ko bi morale največ trošiti, se osamosvajati in reševati stanovanjsko vprašanje. Zaradi tega bo cena kapitala dolgoročno nižja, saj bodo centralne banke želele spodbuditi potrošnjo. Posledično bodo prihodnji višji donosi verjetno vezani predvsem na bolj tvegane naložbe, kot so delnice. V Sloveniji pa se zna zgoditi, se bo v prihodnjih dveh desetletjih količina ponudbe nepremičnin, seveda nekoliko različno po kakovostnih segmentih, povišala pri verjetno ne kaj bistveno višjem povpraševanju.
Čeprav trenutno priseljevanje v številčnem smislu precej presega izseljevanje in nekoliko blaži negativne demografske trende, se tudi ta tok lahko hitro spremeni. Nenazadnje se sosednja Avstrija sooča s podobnimi demografskimi izzivi, a ima bistveno več kapitala, ki ga kani uporabiti. Ob tem pa iste porazdelitve ki se izseli ne uvozimo, kar tudi relativno pomeni nekaj izgubljenega notranjega povpraševanja.
Za primer omenimo, da so tudi cene delnic Krke, enega ključnih domačih borznih podjetij, trenutno zgodovinsko visoke. A v nasprotju z nepremičninami se Krkin prodajni potencial ne opira na lokalno demografijo. Gre za podjetje brez dolgov, z globalno razpršenimi prihodki, katerega prodaja stabilno raste na trgih po vsem svetu tudi v regijah, kjer demografija ostaja ugodna. To podjetju med vlagatelji daje dodatno težo in privlačnost, saj je manj izpostavljeno tveganjem, vezanim na izključno domače tržne razmere.
Za varnejše ohranjanje in plemenitenje vrednosti lastnega premoženja je tako vsekakor smiselno razmisliti o razpršenem pristopu, namesto da bi bili dolgoročno in pretirano izpostavljeni zgolj domačemu nepremičninskemu trgu. Domače visoko dividende in tudi druge delnice, kakor tudi državne menice in obveznice trenutno še vedno ponujajo razmeroma ugodno izhodišče. Kot razumen pristop se, ob strokovni pomoči, izkaže hibridna strategija, kjer je lahko del sredstev v premišljeno izbranih nepremičninah, del v stabilnih in donosnih dividendnih delnicah in zakladnih menicah oziroma v obveznicah ter del v bolj likvidnih in oblikah naložb, kot so etf skladi in denarne rezerve.
Takšna razpršitev zagotavlja večjo prilagodljivost in omogoča učinkovitejše odzivanje na nihanja na trgih. V okolju, kjer se demografske in ekonomske razmere hitro spreminjajo, je premišljeno razpršena naložbena strategija vedno bolj stvar racionalne presoje in vse manj stvar izbire.
|
