V tem tednu:
Krka je v prvem polletju prihodke od prodaje povečala za 7 odstotkov na 1,12 milijarde evrov, EBITDA za 18 odstotkov in EBIT za 20 odstotkov, čisti dobiček pa za 5 odstotkov na 260 milijonov evrov. Najbolj izstopa izboljšanje operativnih marž, saj je družba že v polovici leta ustvarila približno 64 odstotkov načrtovanega celoletnega dobička.
Alphabet je objavil rezultate drugega četrtletja, pri katerih so bili v ospredju rast storitev v oblaku, monetizacija umetne inteligence in nadaljnje povečevanje kapitalskih naložb. Rezultati potrjujejo močno povpraševanje po AI-storitvah, hkrati pa odpirajo vprašanje, kako hitro se visoke naložbe v podatkovne centre in računsko infrastrukturo pretvarjajo v prosti denarni tok.
Cena nafte brent se je zaradi zaostrovanja razmer okoli Hormuške ožine in napadov v bližini Bab el Mandeba povzpela proti 100 dolarjem za sod. Dražja energija ponovno krepi inflacijska tveganja ter zmanjšuje prostor centralnih bank za zniževanje obrestnih mer.
Trge tako zaznamuje preplet dražje energije, obsežnih naložb v umetno inteligenco in spremenjenih pričakovanj glede obrestnih mer. ECR Research ocenjuje, da bi lahko Fed po poletju obrestne mere zvišal dvakrat, ECB pa enkrat ali dvakrat, če bodo cene energije ostale visoke. Evropa je pri tem bolj ranljiva zaradi večje odvisnosti od uvožene energije in šibkejše gospodarske rasti.
V prihodnjem tednu:
Četrtletna poročila: LVMH, AstraZeneca, Visa, Coca-Cola, Boeing, UPS, Barclays, Microsoft, Meta, Lam Research, Airbus, UBS, L’Oréal, Hermès, Apple, Amazon, Samsung, Mastercard, Shell, Rolls-Royce, BBVA, Sanofi, Ferrari, ExxonMobil, Chevron, AbbVie, Sony, Eaton.
Makroekonomski kazalci: odločitev Fed, BDP ZDA, inflacija PCE v ZDA, BDP evrskega območja, inflacija evrskega območja.
Gibanje indeksov
Vir: Bloomberg
Dogajanje na trgih so v zadnjih dneh zaznamovali poslovni rezultati, nadaljevanje investicijske tekme na področju umetne inteligence in ponovna rast cen energije. Čeprav gre na prvi pogled za različne zgodbe, je za upravljavca premoženja vprašanje povsod enako: koliko rasti prihodkov se dejansko spremeni v trajen dobiček, prosti denarni tok in donos na vloženi kapital.
Na domačem trgu so bili v ospredju rezultati Krke. Družba je v prvem polletju povečala prodajo in dobiček, še pomembneje pa je, da je dobiček iz osnovnega poslovanja rasel hitreje od prihodkov. Izboljšala se je marža, proizvodni stroški pa so kljub višji prodaji ostali pod nadzorom. To kaže na ugodnejši prodajni splet, dober operativni vzvod in sposobnost podjetja, da rast pretvarja v višjo dobičkonosnost.
Za upravljanje portfeljev je takšna rast kakovostnejša od rasti, ki temelji predvsem na višjih cenah, zadolževanju ali enkratnih učinkih. Pri Krki je pomembno tudi, da je po polovici leta že dosegla velik del načrtovanega letnega dobička, zato zastavljeni cilj deluje previdno. Glavni motor ostaja Vzhodna Evropa, zlasti Rusija. To je pomembna konkurenčna prednost, a hkrati tudi največje geopolitično in valutno tveganje. Pri vrednotenju zato ni dovolj gledati le trenutne dobičkonosnosti, temveč tudi, koliko tveganja je potrebnega za njeno ohranjanje.
Podobno vprašanje se postavlja pri Alphabetu. Google je močno povečal prihodke in še hitreje dobiček iz poslovanja, posebej izrazita pa je bila rast oblačnega segmenta. Umetna inteligenca tako ni več zgolj zgodba o pričakovanjih, saj že povečuje uporabo storitev in odpira nove vire prihodkov.
Toda za naložbene portfelje ni pomembno le, ali določena tehnologija raste, temveč po kakšni ceni se ta rast dosega. Alphabet je dodatno zvišal načrtovane kapitalske naložbe, zato se trg vse bolj sprašuje, kakšen donos bo ustvaril iz vloženega kapitala. Družba je sicer med najbolje postavljenimi igralci, saj ima močan denarni tok iz obstoječega poslovanja, lastne čipe, modele in globalno distribucijo. Rast lahko zato financira lažje kot bolj zadolženi graditelji infrastrukture.
Kljub temu ostaja tveganje, da se računalniška oprema ekonomsko stara hitreje, kot kažejo knjigovodske amortizacijske dobe. Del današnjih naložb, ki jih trg razume kot rastne, bi se zato lahko sčasoma izkazal za trajni vzdrževalni strošek. To zmanjšuje dejanski prosti denarni tok in povečuje pomen skrbne presoje vrednotenja.
Umetna inteligenca zato ni enotna naložbena zgodba. Pri sestavi portfelja ni smiselno izbirati zgolj podjetij z največjo rastjo, temveč tista, ki imajo trajnejšo konkurenčno prednost. To so lahko proizvajalci čipov in opreme, livarne, elektroenergetska omrežja ter ponudniki hlajenja in transformatorjev. Pri računski moči lahko večja ponudba sčasoma zniža cene in marže, medtem ko energija, napredna litografija in druga ozka grla ostajajo omejena.
Za upravljanje portfelja je pomembna tudi velikost posamezne izpostavljenosti. Še tako kakovostno podjetje lahko postane slaba naložba, če je kupljeno po previsoki ceni ali če v portfelju zavzema prevelik delež. Disciplina zato pomeni povezovanje analize podjetja z vrednotenjem, razpršitvijo in nadzorom tveganj, ne pa slepega sledenja najbolj priljubljenim temam, ne glede na trenutno prevladujoče razpoloženje na svetovnih kapitalskih trgih.
V ospredje se je medtem vrnila tudi nafta. Napetosti na ključnih pomorskih poteh so cene znova potisnile navzgor. Dražja energija zvišuje stroške podjetij, zmanjšuje razpoložljivi dohodek in krepi inflacijska pričakovanja. S tem se oži prostor centralnih bank za zniževanje obrestnih mer, višje zahtevane donosnosti pa pritiskajo predvsem na visoko vrednotene rastoče delnice.
Krka, Alphabet in nafta tako dobro povzemajo trenutno okolje. Naloga torej ni ugibati, katera zgodba bo najglasnejša, temveč prepoznati podjetja, pri katerih so rast, vrednotenje in finančna moč v dovolj dobrem ravnotežju. Prav sposobnost ohranjanja marž, financiranja rasti iz lastnega poslovanja in preživetja slabšega obdobja dolgoročno ločuje kakovostne naložbe od zgodb, ki dobro delujejo le, dokler je kapital poceni.
