Novice in vpogledi.

ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 54A, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: »ILIRIKA«), kot pooblaščeni član v imenu in za račun prevzemnika KOMUNALA SEŽANA d.d., Partizanska cesta 2, 6210 Sežana (v nadaljevanju: »prevzemnik«), na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev, odločba št. 40201-1/2026-5 z dne 06.05.2026, daje prevzemno ponudbo za odkup delnic ciljne družbe MARMOR, Podjetje za pridobivanje in obdelavo naravnega kamna Sežana, d.d., Partizanska cesta 73A, 6210 Sežana (v nadaljevanju: »ciljna družba«).

Prevzemna ponudba se nanaša na 148.102 delnic ciljne družbe z oznako MSEG in ISIN kodo SI0031101288 (v nadaljevanju »delnice MSEG«), ki so navadne, prosto prenosljive, imenske, kosovne delnice z glasovalno pravico, izdane v nematerializirani obliki, vpisane v centralnem registru vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD - Centralna klirinško depotna družba, zmanjšano za 77.727 delnic MSEG, katerih imetnik je v času objave te prevzemne ponudbe že prevzemnik.

Prevzemna ponudba se tako nanaša na preostalih 70.375 delnic MSEG, katerih imetnik ni prevzemnik.

Prevzemnik za odkup vseh delnic, ki so predmet prevzemne ponudbe, v skladu s to prevzemno ponudbo ponuja 29,00 EUR za vsako posamezno delnico ciljne družbe z oznako MSEG. Prevzemnik za delnice ciljne družbe, ki so predmet prevzemne ponudbe, ponuja plačilo celotne kupnine v denarju.

Veljavnost prevzemne ponudbe je od vključno 08.05.2026 do vključno 08.06.2026, razen če se veljavnost ponudbe podaljša v skladu z ZPre-1.

Prevzemnik določa prag uspešnosti ponudbe in najnižjega odstotka vseh delnic, ki bi ga moral prevzemnik, skupaj z vrednostnimi papirji, ki jih prevzemnik že ima, pridobiti na podlagi prevzemne ponudbe, v višini 88,00 % vseh izdanih delnic z oznako MSEG, da se bo ponudba štela za uspešno. Prag 88,00 % vseh izdanih delnic z oznako MSEG predstavlja 130.330 delnic MSEG. V primeru doseženega praga uspešnosti bo prevzemnik o tem obvestil javnost naslednji delovni dan po njegovem dosegu, v skladu s četrtim odstavkom 21. člena ZPre-1.

Ostale informacije v zvezi s prevzemno ponudbo so na voljo v »Prevzemni ponudbi in prospektu za odkup delnic družbe MARMOR, Sežana d.d.«.

Prevzemna ponudba je bila dne 08.05.2026 objavljena v časniku Delo, prevzemna ponudba in prevzemni prospekt pa sta javno objavljena tudi na spletni strani pooblaščenega člana ILIRIKA.

Prevzemnik je prevzemni prospekt, v skladu s 33. členom ZPre-1, poslal tudi poslovodstvu ciljne družbe, Agenciji RS za varstvo konkurence, Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana, KDD d.d. ter vsem borznoposredniškim družbam ali bankam, ki so upravičene opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije.

Borznoposredniške družbe ali banke, ki so upravičene opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije, morajo vsakemu imetniku delnic ciljne družbe, katerega račun vodijo, na njegovo zahtevo takoj in brezplačno izročiti izvod prospekta.

Postopek sprejema prevzemne ponudbe

Če želite sprejeti prevzemno ponudbo in prejeti kupnino, se morate pravočasno odzvati – podpisati ustrezne obrazce za sprejem prevzemne ponudbe. Vse aktivnosti, v skladu z delovnim časom poslovalnice ILIRIKE za sprejem prevzemne ponudbe lahko opravite v spodaj navedenih poslovalnicah ILIRIKE.

Prospekt.pdf 

Obrazec IZJ-DEN.pdf 

Obrazec IZJ-DEN.docx 

Krka je v prvem četrtletju prikazala izjemno poslovanje. Prihodki so dosegli 565,8 milijona evrov, kar je 8 odstotkov več kot lani, EBITDA 175,7 milijona evrov (+20 odstotkov), EBIT pa 151,6 milijona evrov (+24 odstotkov). EBITDA marža se je zvišala na 31,0 odstotka. Padec čistega dobička za 21 odstotkov je predvsem posledica visoke primerjalne osnove, saj je lansko prvo četrtletje vključevalo 57 milijonov evrov enkratnih pozitivnih učinkov zaradi rublja. Ruski trg ostaja zelo močan, prihodki so tam porasli za 28 odstotkov na 122 milijonov evrov, lokalna proizvodnja Krka-Rus pa pokriva že 72 odstotkov tamkajšnjega povpraševanja. Družba predlaga rekordno dividendo v višini 9,10 evra bruto na delnico in širitev programa lastnih delnic na do 10 odstotkov osnovnega kapitala z možnostjo njihovega umika.

Telekom Slovenije je objavil stabilne rezultate. Prihodki so znašali 178,7 milijona evrov (+4 odstotke), EBITDA 66,0 milijona evrov (+7 odstotkov), čisti dobiček pa 16,0 milijona evrov (+12 odstotkov). EBITDA marža je dosegla visokih 36,9 odstotka. Število mobilnih uporabnikov je prvič preseglo dva milijona, število fiksnih priključkov pa se je povečalo na 322.372. Uprava ostaja pri ciljih za leto 2026, hkrati pa znova opozarja na regulatorno breme, saj je Telekom edini operater, ki je še vedno reguliran na področju fiksnega širokopasovnega dostopa, čeprav ima na tem trgu manj kot 29-odstotni delež.

SBITOP – indeks je 13. maja presegel mejo 3.000 točk in zaključil pri 3.007,53. Od začetka leta je pridobil približno 17 %, promet pa je znova poganjala predvsem delnica NLB.

ZDA: inflacija – aprilski CPI je dosegel 3,8 % letno, PPI pa presenetil z 1,4 % mesečne in 6,0 % letne rasti. Ker pritisk prihaja tudi iz storitev, trgi vse manj računajo na hitro znižanje obrestnih mer.

ZDA: maloprodaja – aprilska poraba je bila na prvi pogled močna, a deloma zaradi enkratno višjih davčnih vračil. Ob slabšem sentimentu in nizki stopnji varčevanja je v nadaljevanju četrtletja verjetna umiritev diskrecijske potrošnje.

Slovenski trg dela – brezposelnost ostaja nizka, aprila 44.175 oseb oziroma 0,4 % manj kot marca in pred letom dni. Opozorilo ostaja rast brezposelnosti mladih, ki je medletno višja za 4,7 %.

AI infrastruktura – v ZDA vse več lokalnih skupnosti omejuje gradnjo velikih podatkovnih centrov. Elektrika, voda in lokalna soglasja postajajo pomembna omejitev za nadaljnjo širitev umetne inteligence.

V prihodnjem tednu:

Četrtletna poročila: Nvidia, Walmart, Home Depot, John Deere, Analog Devices, Richemont, Rose Stores, Target.

Makroekonomski kazalci: Evropa - PMI indeks, podatki s trga dela, ZDA - PMI indeksi.

Gibanje indeksov

Vir: Bloomberg

Ta teden je obrnil zgodbo, ki se je še pred mesecem zdela skoraj samoumevna. Pričakovanje, da se ameriška inflacija postopoma približuje cilju in da bo Fed v drugi polovici leta začel zniževati obrestne mere, je trčilo ob neugoden niz podatkov. Najprej je aprilski CPI pokazal 3,8-odstotno letno rast, nato pa je sledil še izrazito vroč PPI: 1,4 % mesečne in 6,0 % letne rasti, najvišje po koncu leta 2022.

Težko je govoriti zgolj o energetskem šoku. Res je, da so veleprodajne cene bencina poskočile za več kot 15 %, povezava z napetostmi okoli Hormuške ožine pa je očitna. Toda precej pomembnejši signal prihaja iz jedrnega dela podatkov. Jedrni PPI, brez hrane, energije in trgovinskih storitev, je porasel za 0,6% m/m oziroma 4,4% letno. Storitveni sektor je prispeval skoraj 60% celotnega mesečnega porasta, kar predstavlja največji premik cen storitev v zadnjih štirih letih. Inflacijski pritisk se torej širi iz energetike v širšo strukturo vhodnih stroškov podjetij in to precej hitreje, kot bi lahko pojasnili zgolj z višjo ceno nafte.

Posledice za tržna pričakovanja so bile neposredne. Še na začetku tedna je trg obrestnih izvedenih instrumentov nakazoval možnost dveh znižanj obrestnih mer do konca leta. Po objavi PPI se je ta scenarij skoraj povsem umaknil, v cenah pa se je znova začela pojavljati tudi možnost dodatnega zaostrovanja politike Fed. To je pomemben premik za portfelje, ki so bili pozicionirani na predpostavki postopnega padanja donosnosti.

V ozadju se dodatno prepleta politična dimenzija. Mandat Jeromea Powella se izteka danes, pričakovani naslednik Kevin Warsh pa velja za bolj naklonjenega nižjim obrestnim meram in precej bolj odprtega za politične pritiske Bele hiše. Trgi tako vstopajo v obdobje, ko makroekonomski podatki pritiskajo v eno smer, potencialno novo vodstvo centralne banke pa v drugo. Prav ta razkorak bo v prihodnjih mesecih ključen za kredibilnost Fed, posledično pa tudi za gibanje dolarja in dolgoročnih donosnosti ameriških obveznic. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je sredi tedna kratkotrajno presegla 4,49%, torej območje tik pod psihološko pomembno mejo 4,5%.

Najbolj zavajajoča je bila aprilska maloprodaja. Na prvi pogled je delovala močno, saj je osnovna maloprodaja v zadnjih treh mesecih rasla najhitreje po sredini leta 2022. A za tem stojita predvsem dva začasna dejavnika: višja davčna vračila in zelo toplo vreme v marcu, ki je del potrošnje potegnilo naprej.

Oba učinka se zdaj iztekata. Davčna vračila se maja zmanjšujejo, vremenski vpliv pa se normalizira. Hkrati realni dohodki padajo, potrošniško zaupanje ostaja nizko, kartična potrošnja izgublja zagon, stopnja varčevanja pa je že pod dolgoročnim povprečjem. Zato bo v drugi polovici drugega četrtletja verjetno več pritiska na diskrecijsko potrošnjo, ravno v času, ko bodo Fed in trgi presojali nove podatke o inflaciji.

Empirična slika ostaja razcepljena. Inflacijski podatki Fed potiskajo v smer višjih obrestnih mer oziroma daljšega vztrajanja pri restriktivni politiki, medtem ko slabši sentiment in pričakovano ohlajanje potrošnje nakazujeta, da se gospodarska aktivnost lahko začne hitreje umirjati. To navzkrižje med inflacijskim pritiskom in šibkejšo potrošnjo bo ključno v naslednjih dveh do treh mesecih, ravno v času menjave na vrhu ameriške centralne banke.

Za evropske vlagatelje sta sporočili dve. Prvič, tudi ECB se lahko z nekajmesečnim zamikom znajde v podobni dilemi, saj višje cene energije pritiskajo tudi na evropsko inflacijo. Drugič, evropski trgi izgubljajo pomembno oporo zadnjih mesecev: pričakovanje, da bo Fed z nižjimi obrestnimi merami podpiral globalno likvidnost.

To je pomembno predvsem za dividendne delnice in banke v regiji CSEE. Če obrestne mere ostanejo višje dlje časa, se pričakovanja glede nižjih neto obrestnih marž in cenejšega financiranja prevzemov spremenijo. Za slovenski trg pa to pomeni relativno prednost za podjetja z neto denarno pozicijo, stabilnimi maržami in manjšo občutljivostjo na višje stroške kapitala.

Krka kot kakovosten steber slovenskega trga

Krka je z rezultati za prvo četrtletje 2026 ponovno pokazala, zakaj velja za eno najbolj kakovostnih podjetij na slovenskem trgu. Prihodki so zrasli za 8 %, dobiček iz poslovanja pa še precej hitreje, kar pomeni, da podjetje ne raste le po obsegu, ampak posluje tudi vedno učinkoviteje.

Pomembno je predvsem, da rast ni odvisna le od enega trga. Krka je povečala prodajo v večini regij, od Vzhodne in Jugovzhodne Evrope do čezmorskih trgov. To kaže, da ima stabilen in dobro razpršen poslovni model.

Veliko pozornosti še naprej ostaja usmerjene v Rusijo, kjer je prodaja zrasla za 28 %. A pomembno je, da Krka tam večino izdelkov že proizvaja lokalno, zato je manj občutljiva na motnje v dobavnih verigah ali politična tveganja kot marsikateri konkurent.

Dodatno zaupanje daje tudi načrt podjetja glede odkupa lastnih delnic. Uprava s tem sporoča, da verjame v dolgoročno vrednost podjetja in meni, da je delnica še vedno privlačna.

Na prvi pogled sicer zmoti podatek, da je čisti dobiček padel za 21%, vendar je razlog predvsem računovodski. Lani je Krka imela enkraten pozitiven učinek zaradi gibanja rublja, zato primerjava ni povsem realna. Če ta učinek izločimo, osnovni dobiček letos dejansko raste.

Krka danes združuje več stvari, ki jih vlagatelji v negotovem okolju zelo cenijo: stabilno rast, veliko denarja na računu, redno dividendo in ničelno zadolženost. Prav zato podjetje ostaja eden ključnih stebrov slovenskega kapitalskega trga.V tem kontekstu preboj indeksa SBITOP nad 3.000 točk vse manj deluje kot anomalija in vse bolj kot logična posledica relativne privlačnosti slovenskega trga v okolju višje globalne negotovosti.

ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: »ILIRIKA«) v imenu in za račun prevzemnika KOMUNALA SEŽANA d.d., Partizanska cesta 2, 6210 Sežana (v nadaljevanju: »prevzemnik«) obvešča o spremembi prevzemne prevzemne ponudbe dano na podlagi odločbe ATVP št. 40201-1/2026-5 z dne 06.05.2026, za ciljno družbo MARMOR, Podjetje za pridobivanje in obdelavo naravnega kamna Sežana, d.d., Partizanska cesta 73A, 6210 Sežana (v nadaljevanju: »ciljna družba«). 

Prevzemnik je dne 08.05.2026 na podlagi dovoljenja ATVP št. 40201-1/2026-5 z dne 06.05.2026 objavil prevzemno ponudbo za odkup 70.375 navadnih, prosto prenosljivih, imenskih, kosovnih delnic ciljne družbe z oznako MSEG (ISIN: SI0031101288) po ceni 29,00 EUR na delnico. Rok za sprejem prevzemne ponudbe je od 08.05.2026 do vključno 08.06.2026. V prevzemni ponudbi je prevzemnik določil prag uspešnosti v višini 88,00 % vseh izdanih delnic z oznako MSEG, kar predstavlja 130.330 delnic MSEG.

Prevzemnik v skladu z 2. točko 1. odstavka 30. člena ZPre-1, ki dopušča spremembo prevzemne ponudbe z določitvijo nižjega praga uspešnosti, obvešča o spremembi prevzemne ponudbe na naslednji način:

Prag uspešnosti se zniža z 88,00 % na 52,50 % vseh izdanih delnic z oznako MSEG.

Nov prag uspešnosti v višini 52,50 % vseh izdanih delnic z oznako MSEG predstavlja 77.754 delnic MSEG (148.102 × 0,525 = 77.753,55, zaokroženo navzgor: 77.754 delnic MSEG). Ker prevzemnik že razpolaga z 77.727 delnicami MSEG (52,48 % vseh izdanih delnic), je za dosego novega praga uspešnosti potrebno pridobiti najmanj 27 dodatnih delnic MSEG.

Prevzemnik se je za znižanje praga uspešnosti odločil z namenom povečanja verjetnosti uspešnosti prevzemne ponudbe ter konsolidacije lastništva ciljne družbe. Glede na razpršenost preostalih 70.375 delnic med manjšinskimi delničarji in omejenost trgovanja teh delnic, prevzemnik ocenjuje, da je znižanje praga uspešnosti primerno in utemeljeno. Cilj prevzemne ponudbe, pridobiti čim večji delež delnic ciljne družbe, ostaja nespremenjen.

V skladu z 2. točko 3. odstavka 31. člena ZPre-1 se iztek roka za sprejem prevzemne ponudbe ob spremembi po 30. členu ZPre-1 podaljša za sedem (7) dni. Novi rok za sprejem prevzemne ponudbe bo tako 15.06.2026, kar ne presega končnega roka iz 1. odstavka 31. člena ZPre-1 (60 dni od objave prevzemne ponudbe).

Sprememba prevzemne ponudbe je poleg tega spletnega mesta objavljena tudi v DELU, dne 22.5.2026.

Sprememba prevzemne ponudbe