V tem tednu:
NLB izdala za 400 milijonov evrov podrejenih obveznic. Obveznice z začetno letno obrestno mero 5,232 odstotka bodo okrepile kapital banke in podprle nadaljnjo rast poslovanja.
Ameriške banke z dobrimi rezultati. Goldman Sachs in Morgan Stanley sta izstopala zaradi močnega trgovanja z delnicami, medtem ko so bili rezultati drugih bank nekoliko manj prepričljivi. Kreditna kakovost ostaja dobra.
Ameriška inflacija ponovno pospešila. Septembra je dosegla 3,7 odstotka, predvsem zaradi dražje energije. Višji cenovni pritiski zmanjšujejo možnosti za hitro znižanje obrestnih mer.
Tehnološke delnice pod pritiskom. Visoka zadolženost družbe CoreWeave je okrepila pomisleke glede financiranja velikih investicij v umetno inteligenco. Pritisk se je prenesel tudi na Oracle in proizvajalce čipov.
ASML zvišal celoletno napoved. Prihodki so v tretjem četrtletju dosegli 11,7 milijarde evrov, družba pa zaradi močnega povpraševanja po čipih pričakuje nadaljnjo rast.
Ameriška potrošnja ostaja močna. Septembrska prodaja na drobno se je povečala za 0,8 odstotka in presegla pričakovanja, kar potrjuje odpornost ameriškega gospodarstva.
V prihodnjem tednu:
Četrtletna poročila: Meta,ExxonMobile, Philip Morris, Netflix, SAP, BHP, American Express, Spotify, Moody's, Volvo, Hyundai, Nokia, Nasdaq, Swedbank, MSCI, Raytheon.
Makroekonomski kazalci: Evropa – PMI indeksi, ZDA- PMI indeksi.
Gibanje indeksov
Vir: Bloomberg
Na Ljubljanski borzi se v zadnjih letih precej več trguje. Letni promet se je s 330 milijonov evrov leta 2023 povečal na 835 milijonov evrov leta 2025, občutno pa se je povečalo tudi število poslov. Zanimivo je, da slovenske delnice pogosto najmočneje rastejo prav v mesecih, ko je trgovanja manj.
Podatki kažejo, da ima slovenski trg izrazito sezonskost. Od konca oktobra do konca januarja je indeks SBITOP v zadnjih osmih zimah vsakič pridobil vrednost, v zadnjih petih pa v povprečju za 14,2 odstotka. Nasprotno sta avgust in september praviloma šibkejša meseca. Slovenske delnice so v zadnjih dveh letih dosegle izjemne rezultate in močno prehitele največje svetovne borze. Od začetka leta 2025 je SBITOP pridobil približno 85 odstotkov, precej več kot ameriški S&P 500, Nasdaq ali nemški DAX. K rasti so prispevali dobro poslovanje podjetij, visoka dobičkonosnost in privlačne dividende.
Še zanimivejša je povezava med prometom in rastjo tečajev. Promet osmih največjih slovenskih delnic je med novembrom in januarjem približno 14 odstotkov nižji kot v preostalih mesecih. Za rast tečajev torej ni nujno potreben val novih nakupov. Dovolj je lahko že to, da se zmanjša število vlagateljev, ki so pripravljeni prodajati.
Pri tem imajo pomembno vlogo poslovni rezultati in dividende. Ko podjetja novembra objavijo devetmesečne rezultate, je večina celoletnega poslovanja že znana. Vlagatelji lahko precej dobro ocenijo celoletni dobiček in dividende, ki jih lahko pričakujejo naslednje leto. Glede na dosedanje poslovanje največjih slovenskih družb tudi letos pričakujemo dobre rezultate in privlačne dividende. Zakaj bi torej vlagatelji prodajali delnice, če lahko čez nekaj mesecev pričakujejo lepo izplačilo? Ponudba se zmanjša, že nekoliko večje povpraševanje pa lahko potisne tečaje navzgor. To je verjetno eden od razlogov za jesensko in zimsko rast slovenskih delnic. Del poletne šibkosti je povezan tudi z izplačili dividend, saj se tečaji ob začetku trgovanja brez upravičenja do dividende praviloma znižajo.
Letos je SBITOP od avgustovskega vrha nekoliko popustil, kar se ujema z običajnim jesenskim umirjanjem. Če bodo devetmesečni rezultati potrdili dobro poslovanje podjetij, imamo tudi letos razloge za pričakovanje ponovne rasti, seveda ob odsotnosti večjih zunanjih pretresov.
Poleg tega na trg prihajajo novi vlagatelji prek individualnih naložbenih računov in domačih ETF skladov. Zanimiv bo tudi razvoj na Hrvaškem, kjer pripravljajo investicijske račune z možnostjo takojšnjega vplačila denarja in prenosa delnic do 200.000 evrov. Del tega denarja bi lahko našel pot tudi v slovenske delnice, saj hrvaški vlagatelji naša podjetja dobro poznajo.
Ob vse večjem zanimanju vlagateljev in dobrem poslovanju podjetij ima slovenski trg dobre možnosti za nadaljnjo rast. Za dolgoročni razvoj pa bo treba povečati tudi prosti obtok delnic in spodbuditi nove borzne kotacije. Sicer bomo imeli vedno več denarja, ki bo lovil razmeroma malo delnic.
