Fed zvišal obresti, Evropa želi več prihrankov usmeriti v investicije

V tem tednu:

• Ameriška centralna banka  je ta teden prvič po juliju 2023 zvišala ključno obrestno mero, in sicer za 25 bazičnih točk na razpon 3,75 – 4,00 %. Odločitev je bila soglasna, Fed pa je poudaril, da inflacija ostaja povišana, medtem ko gospodarska aktivnost raste zmerno, trg dela pa ostaja stabilen. Višje cene energije in geopolitične napetosti povečujejo inflacijska tveganja, zato je Fed nakazal, da bo pri nadaljnjih odločitvah pomemben predvsem razvoj inflacije.

• Telekom Slovenije krepi položaj na domačem trgu. Skupina Telekom Slovenije je v letu 2025 prihodke od prodaje povečala za 4 % na 740,5 milijona evrov. EBITDA je zrasel za 7 % na 256,8 milijona evrov, EBITDA-marža pa se je izboljšala s 33,7 % na 34,7 %. Čisti dobiček je dosegel 60,6 milijona evrov, kar je 10 % več kot leto prej.

• Japonska centralna banka je ključno obrestno mero zvišala z 1 % na 1,25 %, kar je najvišja raven po letu 1995. S tem nadaljuje zaostrovanje denarne politike in postopno opuščanje dolgoletnega okolja izjemno poceni zadolževanja. Od leta 2024 je obrestne mere zvišala že šestkrat. Odločitev prihaja v času vztrajnih inflacijskih pritiskov, ki jih dodatno povečujejo višje cene energije zaradi vojne z Iranom, ter šibkega jena in krčenja delovne sile.

• EU in Kanada poglabljata sodelovanje. Pripravljata širše »Zavezništvo za prihodnost«, ki bo poleg trgovine zajemalo tudi sodelovanje na področju tehnologije, kritičnih mineralov, baterij, Arktike in podnebja. Vrh EU–Kanada je predviden oktobra v Montrealu.

• Nemški proizvajalci podražili cene. Proizvajalske cene v Nemčiji so avgusta medletno zrasle za 4,6 %, kar je najhitrejša rast po aprilu 2023 in precej nad julijsko 3,0-odstotno rastjo. K rasti so največ prispevale višje cene energije, ki so se zvišale za 8,3 %, medtem ko so se na mesečni ravni proizvajalske cene povečale za 1,1 %.

• AI sektor pod pritiskom varnostnih opozoril. Izvršni direktor Anthropica Dario Amodei je pozval k upočasnitvi razvoja najnaprednejših AI modelov zaradi tveganj, povezanih z avtonomnimi AI agenti, njegov poziv pa sta javno podprla tudi Sam Altman in Elon Musk. Razprava o varnosti umetne inteligence se je tako razširila iz tehnoloških krogov v širšo javnost in Washington, kar je povečalo negotovost glede nadaljnjih vlaganj v AI infrastrukturo in podatkovne centre.

  
  

  V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Costco, Cintas, AutoZone, Paychex, Warrant, Ferguson, Hennes, Darden, Synnex, Exor.

• Makroekonomski kazalci: Evropa – PMI indeksi,  ZDA – PMI indeksi.

Gibanje indeksov

Vir: Bloomberg  

Ameriška centralna banka je po septembrskem zasedanju zvišala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, na razpon med 3,75 in 4,00 odstotka, kar je bilo prvo zvišanje po letu 2023. Odločitev je bila soglasna. Fed ocenjuje, da ameriško gospodarstvo še naprej raste solidno, domača potrošnja ostaja odporna, investicije so močne, trg dela pa razmeroma čvrst. Glavna težava ostaja povišana inflacija, zato želi centralna banka z bolj restriktivno denarno politiko pospešiti njeno vračanje proti 2-odstotnemu cilju.

Nove projekcije so nekoliko bolj jastrebje. Fed za letos pričakuje 2,3-odstotno gospodarsko rast in 4,1-odstotno brezposelnost, medtem ko naj bi skupna PCE-inflacija dosegla 3,7 odstotka, osnovna pa 3,4 odstotka. Mediana projekcij članov Feda kaže ključno obrestno mero pri približno 4,1 odstotka ob koncu leta, kar je skladno še z enim zvišanjem za 25 bazičnih točk. V primerjavi z junijem Fed tako hkrati pričakuje nekoliko močnejšo gospodarsko rast, nižjo brezposelnost in nekoliko višjo inflacijo – kombinacijo, ki mu omogoča oziroma narekuje daljše vztrajanje pri višjih obrestnih merah.

Za finančne trge je sporočilo dvojno. Močno gospodarstvo in robustne investicije ostajajo podpora dobičkom podjetij, vendar višje obrestne mere povečujejo stroške financiranja in diskontno stopnjo, s katero vlagatelji vrednotijo prihodnje denarne tokove. To je posebej pomembno za visoko vrednotene rastne delnice in dolgoročne obveznice. Višje obrestne mere lahko ob dovolj zdravem gospodarstvu hkrati podpirajo prihodke dela finančnega sektorja. Po odločitvi so se predvsem kratkoročne ameriške donosnosti zvišale, saj so vlagatelji v cene vključili možnost nadaljnjega zaostrovanja denarne politike.

Na drugi strani Atlantika želi Evropa reševati drugačen, bolj strukturni problem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju Unije ponovno postavila konkurenčnost in financiranje evropskega gospodarstva v središče evropske politike. Izpostavila je, da ima Evropa velik notranji trg, močna podjetja in velik obseg zasebnih prihrankov, vendar so kapital in finančni trgi še vedno preveč razdrobljeni. Cilj je gospodarstvo, v katerem bodo evropski prihranki v večji meri financirali evropska podjetja, inovacije in investicije. Pri tem je posebej poudarila pomen Savings and Investments Union ter priznala, da razvoj globljih kapitalskih trgov zahteva čas.

Gre za širšo evropsko usmeritev, da bi se večji del prihrankov gospodinjstev iz bančnih depozitov postopoma usmerjal v dolgoročne naložbe. Ideja ni prisilno preusmerjanje denarja, temveč ustvarjanje enostavnejših naložbenih produktov, ustreznega davčnega okolja in globljih kapitalskih trgov, zaradi katerih bi bilo gospodinjstvom privlačneje vlagati v delnice, obveznice in sklade. S tem bi gospodinjstva dobila več možnosti za dolgoročno plemenitenje premoženja, evropska podjetja pa več domačega kapitala za rast in investicije.