V tem tednu:
Trgovinsko premirje med ZDA in Kitajsko uradno podaljšano za 90 dni.
V ZDA so se cene življenjskih potrebščin, merjene z indeksom CPI, julija medletno zvišale za 2,7 odstotka, kar je enako kot mesec prej. Rast cen je bila tako nižja od pričakovanj ekonomistov, ki so napovedovali 2,8-odstotno inflacijo.
Predsednik ZDA Donald Trump je za novega direktorja statističnega oddelka ministrstva za delo predlagal ekonomista konservativnega think-tanka Heritage Foundation E.J. Antonija. Prejšnjo direktorico Eriko McEntarfer je Trump v začetku meseca odpustil zaradi slabega poročila o zaposlovanju.
Predsednik ZDA Donald Trump se je v ponedeljek sestal z glavnim izvršnim direktorjem ameriškega izdelovalca čipov Intel Lip-Bu Tanom, katerega je pred dnevi pozval k odstopu s položaja. Srečanje je bilo po Trumpovih besedah "zelo zanimivo".
Ameriška proizvajalca čipov Nvidia in Advanced Micro Devices (AMD) sta se po poročanju medijev dogovorila, da bosta ameriški vladi nakazala 15 odstotkov prihodkov od prodaje svojih čipov na Kitajskem.
Vrednost kriptovalute bitcoin je danes prvič v svoji zgodovini presegla mejo 124.000 ameriških dolarjev (106.000 evrov).
V prihodnjem tednu:
Četrtletna poročila: Walmart, Home Depot, Intuit, Lowe's, Target.
Makroekonomski kazalci: Evropa – PMI indeksi, ZDA – FOMC zapisnik, Jackson Hole.
Gibanje indeksov
Vir: Bloomberg
Kljub skorajda prepolovitvi EURIBOR-ja v zadnjem dobrem letu dni, je NLB uspela povečati prihodke. Pri tem ima v portfelju veliko variabilno obrestovanih kreditov, kar jo je v obdobju rasti obrestnih mer močno podprlo, ob njihovem padcu pa potrjuje njeno sposobnost preusmerjanja rasti na druge vire prihodkov in ohranjanja visoke dobičkonosnosti.
Osebni nakupi delnic vseh članov uprave, vključno s predsednikom Blažem Brodnjakom, predstavljajo interni signal usklajenosti interesov z delničarji in zaupanja v izvajanje strategije. Četudi je prepolovitev EURIBOR-ja pritisk na obrestne prihodke, uprava z nakupi implicitno sporoča, da vidi prostor za nadaljnjo rast vrednosti prek pospešene kreditne aktivnosti, večjega deleža prihodkov iz provizij, stroškovne discipline, integracije leasing poslov ter investicij v IT. Takšne poteze običajno težko razložimo drugače kot s prepričanjem, da kombinacija kapitalske moči, dividendne politike in 2030 ciljev (podvojitev bilance, prihodkov in dobička!) še vedno ni v celoti vračunana v borzno ceno.
Na zunanji strani se s tem ujemajo tudi pogledi tržnih analitikov, kjer konsenz ostaja izrazito pozitiven. Ključni argumenti v ozadju so stabilna dobičkonosnost kljub nižjim obrestim, dobro razmerje stroškovne učinkovitosti, robusten kapitalski položaj in nadpovprečen dividendni donos. Ko se takšna analitična slika poravna z notranjimi signali uprave, dobimo konsistenten okvir, ki podpira tezo o nadaljnjem ustvarjanju vrednosti za delničarje.
Kapitalsko in likvidnostno sliko NLB utrjujeta CET1 15,1% (najkakovostnejši kapital glede na tveganja) in TCR 18,4% (skupna kapitalska moč), medtem ko LTD 76,5% (posojila/depoziti; nižje = več likvidnosti) pomeni obilno rezervo za nadaljnjo rast. Ocenjujemo, da približno 10–12% bilance trenutno ustvarja nižji donos, kot bi ga lahko v posojilih, to predstavlja oportunitetni potencial, saj ta presežek se lahko usmeri v pospešeno kreditiranje ali pa služi kot “vojna skrinjica” za morebiten prevzem.
NLB je v prvem polletju ustvarila 274,4 milijona evrov čistega dobička, lani pa v celotnem letu 514,6 milijona evrov. V tem obdobju je izplačala 128,6 milijona evrov dividend, pri čemer cilja, da bodo izplačila predstavljala 50–60% letnega dobička. Po trenutnem tečaju to pomeni dividendni donos nad 8%, kar presega povprečje bančnega sektorja. Druga tranša letošnjih dividend je predvidena za december, ob potrditvi na skupščini pa bi skupno izplačilo za leto 2025 doseglo 257 milijonov evrov.
