V tem tednu:
Krka je prvo polletje po prvih ocenah zaključila zelo solidno: prihodki od prodaje so zrasli za 7% na 1,14 milijarde evrov, čisti dobiček pa za 5% na 260 milijonov evrov, ob tem pa družba nadaljuje tudi privlačno dividendno politiko z 9,10 evra bruto dividende na delnico, kar je 10,3% več kot lani.
V kratkem bo na Ljubljanski borzi začel trgovati tudi globalni ETF WORLD, ki bo vlagateljem omogočal razpršeno izpostavljenost do razvitih svetovnih trgov in bo primeren za uporabo znotraj individualnih naložbenih računov.
Na Ljubljanski borzi že trguje ETF Slovenija (SLOTR), ki je izredno primeren za individualne naložbene račune, saj vlagatelju z enim samim nakupom omogoča razpršeno izpostavljenost do vodilnih slovenskih borznih družb; zaradi pregledne strukture, nizkih stroškov, borzne likvidnosti in sledenja indeksu SBITOP TR pa je zanimiv tudi za pokojninske sklade, vzajemne sklade, zavarovalnice in druge institucionalne vlagatelje, kot tudi za posameznike in podjetja.
UniCredit želi prevzeti Commerzbank predvsem zaradi ekonomije obsega in velikih stroškovnih sinergij, saj bančništvo postaja vse bolj digitalno in tehnološko, kjer večja banka lažje razporedi stroške IT-sistemov, regulative in razvoja na širšo bazo komitentov; ključna odprta tema pa ostaja, koliko teh prihodnjih sinergij pripada UniCreditu kot učinkovitejšemu upravljavcu in koliko jih bo moral skozi višjo ponudbo deliti z delničarji Commerzbank.
Po spominskih čipih se pozornost vlagateljev v AI dobavni verigi seli tudi na manj opazne, a ključne komponente, kot so MLCC keramični kondenzatorji, ki uravnavajo napetost in stabilnost delovanja AI strežnikov; ker lahko posamezen napreden strežniški sistem potrebuje več sto tisoč takšnih komponent, trg v njih vidi novo možno ozko grlo in vir cenovne moči za največje azijske dobavitelje, kot so Murata, TDK, Taiyo Yuden, Yageo, Walsin in Samsung Electro-Mechanics, medtem ko je med bolj znanimi ameriškimi AI dobavitelji v tej zgodbi še Micron (MU).
Kljub geopolitičnim napetostim, višjim cenam nafte in občasnim skrbem glede potrošnje ostaja razpoloženje na trgih razmeroma stabilno, saj ga podpirajo visoka likvidnost, pričakovana rast dobičkov podjetij, močna AI investicijska zgodba in še vedno solidni makroekonomski podatki; vlagatelji zato tudi ob povečani negotovosti še naprej iščejo priložnosti predvsem v tehnološkem sektorju in širši dobavni verigi umetne inteligence.
V prihodnjem tednu:
Četrtletna poročila: JPM, BoA, Goldman Sachs, Citigroup, Wells Fargo.
Makroekonomski kazalci: Evropa – avkcije državnih obveznic, ZDA – inflacija.
Gibanje indeksov
Vir: Bloomberg
Najboljši portfelj ni tisti, ki ima največ naložb ali najvišji pričakovani donos. Je tisti, ki je izdelan za konkretnega človeka: za izvor njegovega premoženja, obveznosti, življenjsko obdobje, likvidnostne potrebe in tveganja, ki jih pogosto sploh ne vidi. Slovenci imamo na bančnih računih več kot 30 milijard evrov prihrankov. V zadnjih desetih letih je skupna inflacija znašala 31,7 odstotka. Kljub temu velika večina Slovencev še vedno odlaša z vlaganjem v donosnejše naložbe. Razmere se nekoliko izboljšujejo z uvedbo individualnih naložbenih računov, saj je bilo odprtih že več kot 10.000 takšnih računov
Ko ljudje vprašajo, kateri portfelj je najboljši, običajno pričakujejo seznam: koliko delnic, obveznic in zlata. Toda vsi lahko kupijo enake naložbe, ne bi pa smeli imeti enakega portfelja. Dober portfelj zato vsebuje dele, ki se odzivajo na različna okolja. Ob gospodarski rasti lahko delajo delnice. Ko se rast upočasni in padajo obrestne mere, lahko pridobivajo kakovostne obveznice. Ob inflacijskem presenečenju lahko bolje delujejo zlato, surovine…
Podjetnik, ki ima večino premoženja v lastnem podjetju, je že izpostavljen gospodarski rasti, panogi, državi in ključnim strankam. Če prosti denar vloži še v domače banke, industrijo in nepremičnine, je njegov trgovalni račun lahko na videz razpršen, celotno premoženje pa še vedno temelji na enem samem scenariju. Podobno velja za lastnika več nepremičnin. Njegovo premoženje je že povezano z domačim gospodarstvom, obrestnimi merami, regulacijo in lokalno demografijo. Dodatna naložba v nepremičninske družbe tveganja ne zmanjšuje, ampak ga podvaja. Dober portfelj zato ne začne pri vprašanju, kaj kupiti. Začne pri vprašanju, katera tveganja vlagatelj že ima in katera je smiselno še prevzeti.
Več imen še ne pomeni razpršenosti
Razpršenost ni zgolj večje število delnic, ampak število neodvisnih razlogov, zaradi katerih portfelj ustvarja donos. Vlagatelj ima lahko dvajset delnic iz sedmih panog, pa je še vedno odvisen od enega motorja: gospodarske rasti in pripravljenosti vlagateljev na tveganje. Ko pride recesija ali likvidnostni šok, se navidezno različne naložbe začnejo gibati enako. Dober portfelj zato vsebuje dele, ki se odzivajo na različna okolja. Ob gospodarski rasti lahko delajo delnice. Ko se rast upočasni in padajo obrestne mere, lahko pridobivajo kakovostne obveznice. Ob inflacijskem presenečenju lahko bolje delujejo zlato, surovine ali podjetja z močjo oblikovanja cen. V času stresa postaneta dragocena likvidnost in možnost kupovanja takrat, ko morajo drugi prodajati. Namen ni, da vsak del portfelja ves čas raste. Namen je, da celota ni odvisna od enega samega motorja.
Pri večjem premoženju cilj praviloma ni najvišji donos v enem letu. Tak rezultat je najlažje doseči z večjo koncentracijo in večjim tveganjem. Pravi cilj je, da premoženje dolgoročno raste hitreje od inflacije, davkov in porabe, hkrati pa ostane dovolj stabilno in likvidno, da vlagatelju ni treba prodajati ob napačnem času. Po 50-odstotnem padcu je za vrnitev na začetno vrednost potrebna 100-odstotna rast. Pri večjem premoženju je zato pogosto pomembneje preprečiti eno veliko napako kot vsako leto loviti nekaj dodatnih odstotnih točk donosa.
Vrednost je v celoti
Izbrati posamezno delnico je danes lažje kot nekoč. Informacij je ogromno, trgovanje je cenejše, dostop do svetovnih trgov pa skoraj neomejen. Težji del je iz posameznih naložb sestaviti smiselno celoto. Treba je razumeti, kako se naložbe povezujejo z vlagateljevim podjetjem, nepremičninami, prihodki, dolgovi in prihodnjimi obveznostmi. Prepoznati je treba skrite koncentracije, določiti potrebno likvidnost ter zgraditi portfelj, ki ne temelji na eni sami napovedi. Najboljši portfelj zato ni najbolj drzen in ne najbolj zapleten. Je portfelj, v katerem ima vsaka naložba svojo nalogo, vsako tveganje svojo mejo in celota jasen namen.
Premoženje ni le številka na računu. Je varnost družine, svoboda odločanja, možnost naslednje investicije in pogosto rezultat desetletij dela.
