SLOVENIJA

Ljubljanska borza v minulem tednu z rastjo

Tečaji najpomembnejših delnic na Ljubljanski borzi so se v minulem trgovalnem tednu v povprečju zvišali, indeks SBI TOP je pridobil 0,8 odstotka. Skoraj polovico od dobrih štirih milijonov evrov prometa je bilo z delnicami Krke, ki so bile med delnicami z najvišjo rastjo. (STA)

Zahtevne tržne razmere oklestile dobiček Kolektorja

Koncern Kolektor, ki združuje 48 povezanih družb s pretežno industrijskega področja in tudi gradbeništva, je lani ustvaril 20,68 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je 45 odstotkov manj kot predlani. Kot so pojasnili v poročilu o poslovanju, se v avtomobilskem delu soočajo s precejšnjimi izzivi, gradbeni del pa beleži dokaj visoko rast. (STA)

Hidria lani z višjimi prihodki, nižjim dobičkom

Skupina Hidria Holding, ki med drugim razvija in proizvaja visokotehnološke izdelke za avtomobilsko industrijo, je lani ustvarila 266,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 6,6 odstotka več kot predlani. Čisti dobiček je bil z 12,3 milijona evrov za 20,8 odstotka nižji kot leto prej. (STA)

MEDNARODNI TRGI

Wall Street po zaslugi delnega trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko s tedensko rastjo

Osrednji indeksi Wall Streeta so s petkovo rastjo uspeli nadoknaditi izgubljeno v začetku tedna, glavni razlog pa je bil optimizem glede ameriško-kitajskih trgovinskih pogajanj, ki so se v petek končala z delnim dogovorom in vsaj začasnim carinskim premirjem. (STA)

Kitajski izvoz septembra manjši

Kitajski izvoz se je septembra v primerjavi z lanskim septembrom skrčil za 3,2 odstotka. Po ocenah analitikov so pomemben razlog višje carine za izvoz v ZDA. Skromnejše je bilo tudi domače povpraševanje, kar je uvoz zmanjšalo za 8,5 odstotka, vladne podatke povzema francoska tiskovna agencija AFP. (STA)

Evropske borze uvodoma v rdečem

Osrednji indeksi evropskih borz se v uvodnem delu trgovanja gibljejo v rdečem. Vlagatelji so po ocenah analitikov pesimistični v pričakovanjih, da bo EU in Veliki Britaniji uspelo doseči dogovor o odnosih po brexitu. (STA)

Svetovna trgovinska organizacija prižgala zeleno luč višjim carinam, ki jih ZDA uvajajo za evropske izdelke

Svetovna trgovinska organizacija (STO) je potrdila, da lahko ZDA uvedejo 25-odstotne carine na blago iz EU v vrednosti 7,5 milijarde dolarjev (približno 6,9 milijarde evrov), poroča Reuters. Gre za carine, ki bodo začele veljati 18. oktobra in jih je ameriški predsednik Donald Trump napovedal na začetku meseca kot povračilni ukrep zaradi subvencioniranja evropskega proizvajalca letal Airbus.
Tokratna odločitev STO je bila pričakovana, potem ko je organizacija pred nedavnim v 15 let trajajočem sporu med ZDA in EU glede subvencioniranja letalskih proizvajalcev odločila v prid ZDA. Spor so ZDA oktobra 2004 sprožile z očitkom, da so vlade Nemčije, Francije, Španije in Velike Britanije družbi Airbus v solastnišvu zagotovile za okoli 22 milijard evrov nezakonitih subvencij, da je ta pomoč pripeljala do ekonomskih učinkov v vrednosti več kot 200 milijard dolarjev in da to ogroža interese ZDA. (Finance)

Rezultat trgovinske vojne: kitajski izvoz v ZDA letos manjši za 11 odstotkov

Kitajski izvoz v ZDA je letos v prvih devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani upadel za 10,7 odstotka, podatke o kitajski zunanji trgovini povzema Reuters. Še bolj se je zmanjšal kitajski uvoz iz ZDA, in sicer za 26,4 odstotka v prvem devetmesečju. Razlog za zmanjšanje obsega zunanje trgovine je zviševanje carin, ki jih morajo plačevati uvozniki v obeh državah. Kitajski izvoz je samo septembra upadel za 3,2 odstotka na letni ravni, kar je največji upad od februarja in 0,2 odstotne točke več, kot so pričakovali analitiki v anketi Reutersa. ZDA so septembra namreč uvedle nove 15-odstotne carine na kitajsko blago v vrednosti 125 milijard dolarjev. (Finance)

Avstrijski guverner: Trenutna politika ECB je napačna

"Trenutna monetarna politika ECB je po mojem mnenju napačna, v prihodnosti jo bo treba spremeniti," je po poročanju Reutersa izjavil novi guverner avstrijske centralne banke in član sveta ECB Robert Holzmann. Obenem je izrazil pričakovanje, da se bo smer politike spremenila pod prihajajočo novo šefinjo ECB Christine Lagarde. Holzmann meni, da bi morala ECB ciljno inflacijo postaviti na 1,5 odstotka (zdaj je pri dveh odstotkih). (STA)

IMF svari pred tveganjem za neameriške banke

Mednarodni finančni sklad (IMF) je včeraj opozoril na veliko izpostavljenost neameriških bank nestanovitnim finančnim trgom v primeru izbruha nove finančne krize, poroča STA. Razmak med imetjem in dolgom neameriških bank v ameriških dolarjih je namreč porasel na 1400 milijard dolarjev oz. 13 odstotkov vsega premoženja.
V novem poročilu o globalni finančni stabilnosti je IMF opozoril, da bi se lahko neameriške banke znašle v težavah, če bi prišlo do zmanjševanja ponudbe dolarja na trgu, kot se je zgodilo ob izbruhu zadnje velike finančne krize. To bi pomenilo visoko rast cene denarja na krajši rok.
Poročilo tako vlade po svetu poziva, naj ustvarijo rezerve za zaščito v primeru tovrstnih situacij. Takšne rezerve bi med drugim vključevale večje rezerve pri domačih centralnih bankah in instrumente, ki bi zagotovili dostop do dolarjev v obdobju stresa. (Finance)

Singapur na robu recesije sprošča monetarno politiko

Singapursko gospodarstvo je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zraslo za 0,6 odstotka, s čimer se je za las izognilo recesiji. V drugem četrtletju se je BDP namreč skrčil za 2,7 odstotka. Pristojni državni monetarni organ je ob tem napovedal odobritev fleksibilnejšega gibanja tečaja singapurskega dolarja glede na tečaje tujih valut. (STA)

Daimler mora zaradi izpustov odpoklicati na stotisoče vozil

Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler mora po nalogu nemškega zveznega urada za motorna vozila KBA vpoklicati več sto tisoč vozil. Urad namreč sumi, da imajo vozila vgrajeno programsko opremo, ki prikazuje nižje izpuste od dejanskih, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. (STA)

Projekt digitalne valute libra zapustili pomembni partnerji

Projekt vzpostavitve digitalne valute libra, katerega pobudnik je družbeno omrežje Facebook, so po Paypalu v petek zapustili še ponudnika kartičnih plačil Mastercard in Visa, spletni trgovec Ebay in upravljalec aplikacije za spletna plačila Stripe. (STA)

SRBIJA

Državni zbor Srbije sprejel niz zakonov o investicijskih skladih - izboljšan dostop do virov financiranja za podjetja

Državni zbor Srbije je sprejel zakon o odprtih naložbenih skladih z javno ponudbo, zakon o alternativnih naložbenih skladih in zakon o spremembah zakona o zavarovanju denarnih vlog. Srbski finančni minister Siniša Mali je dejal, da je niz zakonov, ki se nanašajo na udeležbo in razvoj investicijskih skladov na srbskem trgu kapitala, nadaljnja spodbuda za zagotavljanje še boljših pogojev za privabljanje več udeležencev na trg in za boljši dostop do virov financiranja za podjetja. (Ekapija)

Nazaj na novice