Trije pokojninski stebri - Vredno razmisleka

Mislimo na vašo prihodnost

Predstavljajte si tri predale. V prvega mora vsak delovno aktivni prebivalec mesečno položiti del svoje bruto plače. V drugem puščate manjši del prihrankov, ki jih je realno vsaki dan manj. Šele tretji predal omogoča individualizacijo varčevanja, skladno s preferencami posameznika.

V primeru prvega predala gre po načelu solidarnosti in vzajemnosti za medgeneracijsko pogodbo, kjer se naši prilivi črpajo za tekoče potrebe pokojninske blagajne, kamor vplačujemo vsi zaposleni glede na višino plače. Ti obvezni prilivi, prispevki za socialno zavarovanje, ki jih opravimo, se ne pripisujejo na naš račun, temveč se zbirajo v skupno vrečo, iz katere se mesečno črpa za potrebe pokojnin. S sredstvi upravlja država preko ZPIZ-a. Napovedi kažejo, da bi se lahko število upokojencev že leta 2020-2030 izenačilo s številom aktivnega prebivalstva. Pri tem ni znano, koliko sredstev bo dejansko ostalo na voljo ob upokojitvi trenutno aktivni generaciji. Prvi steber bo edini vir prihodkov za tiste, ki samo pravočasno ne bodo poskrbeli zase.

Drugi predal ima prostovoljen značaj v okviru bodisi kolektivnega ali pa prostovoljnega pristopa, kjer pa velja pravilo zaščite sredstev. To pomeni, da se z njimi upravlja na zelo konzervativen način, celo tako konzervativen, da lahko vrednost premoženja skozi čas tudi realno pada. Dolgoročno je torej lahko, ob upoštevanju inflacije, donos tudi realno negativen. Zakaj? 298. člen zakona ZPIZ-1 daje pokojninski družbi, ki upravlja s predalom št. 2, okvir za investiranje. Pokojninska družba je po zakonu dolžna vsako leto nominalno prispevati takšen predpisan donos, ki ni nižji od 40% povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom (tako imenovan institut minimalne zajamčene donosnosti). Minimalna zajamčena donosnost sili pokojninske družbe v izrazito konzervativen način upravljanja privarčevanih sredstev, pri čemer je, s ciljem zmanjšanja izpostavitve presežnemu tveganju, glavnina sredstev investirana v dolžniške vrednostne papirje. Tako je delež premoženja, ki se lahko investira v delniške trge, zelo majhen. Dodaten problem je, ker vlagatelj s sredstvi, pripisanimi na individualnem računu, ne more prosto razpolagati pred obdobjem 10-ih let. Iz tega je razvidno, da drugi steber zavarovancem ne zmore ponuditi ustreznega donosa, saj ga omejuje zakon.

Treti predal ponuja individualizacijo odločitev posameznika. Fleksibilnost je prva beseda delovanja. V tretjem stebru ni omejitev glede načina plemenitenja prihrankov. Če za I. in II. steber veljajo specifične značilnosti, v III. stebru ni tako. V poštev pridejo vse oblike življenjskega zavarovanja in vlaganja v krovne sklade. Tu so sredstva zbrana na individualnih računih vlagatelja, ta pa jih lahko dvigne kadarkoli.