Vzajemni sklad je premoženje vlagateljev. Je oblika varčevanja, kjer se prihranki ves čas plemenitijo.

Sam sklad ni pravna oseba, ampak združuje premoženje vlagateljev, kar pomeni, da je celotno premoženje last njegovih vlagateljev. Razdeljeno je na enake osnovne dele, ki jih imenujemo točke vzajemnega sklada oz. enote premoženja.

Glavne značilnosti in namen vzajemnih skladov?

1. Vzajemni skladi se med seboj razlikujejo po investicijski politiki oziroma stopnji tveganja.
   Običajno je pričakovana donosnost sorazmerna s stopnjo tveganja: bolj tvegane naložbe v splošnem prinašajo večje dobičke, manj tvegane pa manjše. Pomembno je, da se pod besedo ''tveganje'' razume možnost različne višine pričakovanih donosov. Naravo sklada je mogoče spoznati iz pravil upravljanja, kjer družba za upravljanje razkriva investicijsko politiko posameznega vzajemnega sklada. Le-ta pomeni način vlaganja vzajemnega sklada. In glede na to se vzajemni skladi tudi ločujejo: mešani, delniški, obvezniški, sklad skladov, .... 
   
   
2. Vzajemni sklad je oblika varčevanja.
   Varčevanje v vzajemnem skladu je namenjeno vsem varčevalcem, ki nimajo dovolj časa ali ustreznega znanja, da bi sami investirali v vrednostne papirje na borzi. Tako so skladi primerna oblika varčevanja, saj vlagatelju ni treba stalno spremljati podatkov o podjetjih in dogajanju na borzi, da bi lahko v pravem trenutku kupil ali prodal pravi vrednostni papir, ampak za to skrbijo strokovnjaki družbe za upravljanje, ki upravljajo vzajemni sklad.
   
   Varčevanje v vzajemnih skladih je brez časovnih omejitev, tako da lahko varčevalec v vsakem trenutku razpolaga s prihranjeno vsoto. Višina obroka prav tako ni določena in je odvisna od želja, potreb in zmožnosti varčevalca. V vzajemnih skladih se lahko začne varčevati z manjšimi zneski (že z manj kot 1000 SIT), saj je najmanjši možni vložek vrednost ene točke vzajemnega sklada.
   
   
3. Varnost prihrankov.
   V vzajemnih skladih je izjemno dobro poskrbljeno tudi za varnost prihrankov, saj morajo skladi ter družbe za upravljanje poslovati po strogi zakonodaji, nad njihovim poslovanjem pa bdijo tako Agencija za trg vrednostnih papirjev kot tudi neodvisni revizorji ter banka skrbnica. Vlagatelj ima za dodatno, osebno kontrolo tudi možnost vpogleda v strukturo sklada, s čimer lahko kadarkoli vidi trenutne naložbe sklada, s tem pa tudi, kaj se z njegovimi prihranki dogaja.
   
   Dodatna varnost premoženja je zagotovljena tudi z velikim številom različnih vrednostnih papirjev, ki sestavljajo posamezni vzajemni sklad. Razpršenost naložb vlagatelju zagotavlja manjši vpliv tržnega nihanja cen posameznih vrednostnih papirjev na vrednost točke sklada. Sprememba cene posameznega vrednostnega papirja vpliva namreč le na sorazmerni delež, ki ga vrednostni papir v skladu predstavlja.
   
   
4. Vrednosti enot premoženja.
   Vrednosti enot premoženja (VEP) se dnevno objavlja v dnevnih časopisih in internetnih straneh, tako da si lahko vlagatelj vsak trenutek izračuna vrednost naložbe v vzajemnem skladu.

Pristop in postopek vplačila v vzajemni sklad

• Pred prvim vplačilom se mora vlagatelj osebno oglasiti na sedežu družbe za upravljanje ali na pooblaščenih vpisnih mestih.
• Za pristop k vzajemnemu skladu potrebujete veljaven osebni dokument, davčno številko in številko vašega bančnega računa.
• Izpolnite pristopno izjavo, v kateri so zbrani vsi podatki, ki jih družba za upravljanje potrebuje za sprejem vplačil ter pristop k skladu potrdite s svojim podpisom.